»Bodite razsodni, budno pazite!«

 1. Kaj je Jezus svojim učencem rekel glede tega, kdaj bo prišel konec, in na kaj jih je opozoril?

JEZUSA so nekaj dni pred njegovo smrtjo štirje učenci vprašali: »Kaj bo znamenje, [...] da se tej stvarnosti iztekajo dnevi?« (Mat. 24:3) Te učence je verjetno zanimalo, kako bodo vedeli, da se judovska stvarnost bliža koncu. Jezus v svojem odgovoru ni govoril samo o koncu tiste stvarnosti, ampak tudi o koncu stvarnosti, v kateri živimo mi. Glede tega, kdaj bo prišel konec, je rekel: »To, kdaj bosta prišla tisti dan in ura, pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« Nato je vse svoje učence opozoril: »Bodite budni!« (Mar. 13:32–37)

 2. Zakaj je bilo za kristjane v prvem stoletju pomembno, da so bili duhovno budni?

² Judovski kristjani v prvem stoletju so morali ostati duhovno budni, saj je bilo od tega odvisno njihovo življenje. Jezus je svojim sledilcem povedal, na kaj naj bodo pozorni, da bi vedeli, kdaj se bo judovska stvarnost približala svojemu koncu. Rekel je: »Ko pa boste videli, da je Jeruzalem obkolila vojska, vedite, da se je približalo njegovo opustošenje.« Takrat naj bi upoštevali Jezusovo svarilo, naj »zbežijo v gore«. (Luk. 21:20, 21) Tisti, ki so to naredili, so preživeli, ko so Rimljani uničili Jeruzalem.

 3. O čem bomo razpravljali v tem članku?

³ Danes živimo v času konca te hudobne stvarnosti. Zato moramo tudi mi biti razsodni in budni. V tem članku bomo pogledali, kako smo lahko uravnovešeni, ko skrbno spremljamo svetovne dogodke, kako lahko pazimo nase in kako lahko kar najbolje uporabljamo čas, ki je še ostal.

 4. Zakaj naj bi se zanimali za to, kako se s trenutnimi svetovnimi dogodki izpolnjujejo svetopisemske prerokbe?

⁴ Imamo dobre razloge, da se zanimamo za to, kako se s trenutnimi svetovnimi dogodki izpolnjujejo svetopisemske prerokbe. Jezus je na primer napovedal določene dogodke, da lahko vemo, kdaj se bo približal konec Satanove stvarnosti. (Mat. 24:3–14) Apostol Peter nas je spodbudil, naj bomo pozorni na izpolnitev prerokb, zato da bo naša vera ostala močna. (2. Pet. 1:19–21) Zadnja knjiga v Svetem pismu se začne z naslednjimi besedami: »To je razodetje, ki ga je Bog dal Jezusu Kristusu, da bi svojim sužnjem pokazal, kaj se mora v kratkem zgoditi.« (Raz. 1:1) Zato se zelo zanimamo za trenutne svetovne dogodke in za to, kako se z njimi morda izpolnjujejo svetopisemske prerokbe. In o takšnih dogodkih mogoče tudi radi razpravljamo z drugimi.

 5. Česa naj ne bi delali in kaj bi morali? (Glej tudi slike.)

⁵ Toda ko se pogovarjamo o izpolnitvi svetopisemskih prerokb, naj o tem ne bi teoretizirali. Zakaj? Ker ne želimo reči ničesar, s čimer bi povzročili neenotnost v občini. Mogoče na primer slišimo svetovne voditelje, ki se pogovarjajo o tem, kako bi lahko rešili določen problem in vzpostavili mir in varnost. Namesto da bi ugibali, ali se s takšnimi izjavami izpolnjuje prerokba iz 1. Tesaloničanom 5:3, bodimo raje na tekočem z najnovejšimi informacijami, ki jih objavi Jehovova organizacija. Če naši pogovori temeljijo na tem gradivu, pomagamo občini, da ostaja enotna v »načinu razmišljanja«. (1. Kor. 1:10; 4:6)

 6. Kaj se lahko naučimo iz 2. Petrovega 3:11–13?

⁶ Beri 2. Petrovo 3:11–13. Apostol Peter nam pomaga, da svetopisemske prerokbe preiskujemo s pravim razlogom. Spodbuja nas, naj imamo »navzočnost Jehovovega dneva [...] ves čas v mislih«. Zakaj? Ne zato, ker bi hoteli ugotoviti »dan in uro«, ko bo Jehova začel harmagedon, ampak ker želimo čas, ki je še ostal do takrat, izkoristiti za to, da se vedemo sveto in s svojimi dejanji dokazujemo, da smo vdani Bogu. (Mat. 24:36; Luk. 12:40) Drugače rečeno, želimo ostati značajni in se truditi, da Jehovu služimo iz močne ljubezni. Da bi nam to uspelo, moramo paziti nase.

 7. Kako pokažemo, da pazimo nase? (Luka 21:34)

⁷ Jezus je svojim sledilcem rekel, naj ne pazijo samo na svetovne dogodke, temveč tudi nase. To se vidi iz opomina v Luku 21:34. (Beri.) Jezus je tam rekel: »Pazite pa nase.« Kristjan, ki pazi nase, je pozoren na vse, kar bi lahko ogrozilo njegov odnos z Jehovom. Poskrbi tudi, da se tega ogiba. Tako ostaja v zavetju Božje ljubezni. (Preg. 22:3; Juda 20, 21)

 8. Kaj je apostol Pavel svetoval kristjanom?

⁸ Apostol Pavel je svetoval kristjanom, naj pazijo nase. Bratom in sestram v Efezu je na primer rekel: »Skrbno torej pazite, kako živite. Ne živite kot nemodri, ampak kot modri.« (Efež. 5:15, 16) Naša duhovnost je ves čas v nevarnosti, zato nam Sveto pismo naroča, naj si prizadevamo »razumeti, kaj je Jehovova volja«. Tako se bomo lahko zaščitili pred vsemi Satanovimi napadi. (Efež. 5:17)

 9. Kako lahko razumemo, kaj je Jehovova volja glede nas?

⁹ V Svetem pismu ni zapisana vsaka nevarnost, ki bi lahko ogrozila naše prijateljstvo z Jehovom. Pogosto se moramo odločati o zadevah, o katerih Sveto pismo ne govori neposredno. Da bi sprejeli modro odločitev, moramo razumeti, »kaj je Jehovova volja«. To lahko storimo tako, da redno preučujemo Božjo Besedo in poglobljeno premišljujemo o njej. Bolj ko razumemo Jehovovo voljo in »razmišljamo tako kot Kristus«, bolj verjetno je, da bomo živeli »kot modri«, in to celo takrat, ko ni pravila, kaj naj naredimo v določenem primeru. (1. Kor. 2:14–16) Nekaterih nevarnosti ni težko odkriti, druge pa so bolj prikrite.

10. Omeni nekaj nevarnosti, ki se jih moramo ogibati.

¹⁰ Med nevarnosti, ki se jih moramo ogibati, sodijo flirtanje, prekomerno uživanje alkohola, prenajedanje, žaljivo govorjenje ter nasilno razvedrilo, pornografija in podobno. (Ps. 101:3) Naš nasprotnik Hudič nenehno išče priložnosti, da bi uničil naše prijateljstvo z Jehovom. (1. Pet. 5:8) Če nismo pazljivi, lahko v naš um in srce poseje seme zavisti, nepoštenosti, pohlepa, sovraštva, ošabnosti in zamere. (Gal. 5:19–21) Na začetku ta nagnjenja morda niso tako močna. Toda če ne ukrepamo takoj, da bi jih izkoreninili, bodo tako kot strupena rastlina še naprej rasla in povzročila težave. (Jak. 1:14, 15)

11. Katere prikrite nevarnosti se moramo ogibati in zakaj?

¹¹ Ena prikrita nevarnost je slaba družba. Razmisli o naslednji okoliščini. V službi delaš z nekom, ki ni Jehovova priča. Želiš, da ima ta sodelavec dobro mnenje o Jehovovih pričah, zato si prijazen in pripravljen pomagati. Mogoče greš tu in tam z njim na malico. Kmalu to delaš že redno. Sodelavec občasno začne govoriti o nemoralnih temah, kar ti sprva ni všeč. Sčasoma pa se na to tako navadiš, da te ne vznemirja več. Nato te nekega dne po službi povabi na pijačo in to sprejmeš. Nazadnje začneš razmišljati tako kot ta sodelavec. Samo še vprašanje časa je, kdaj boš začel ravnati tako kot on. Seveda smo prijazni in spoštljivi do vseh, vendar se moramo zavedati, da ljudje, s katerimi se družimo, močno vplivajo na nas. (1. Kor. 15:33) Če pazimo nase, tako kot nas je opozoril Jezus, se ne bomo po nepotrebnem družili s tistimi, ki ne živijo po Jehovovih merilih. (2. Kor. 6:15) Nevarnost bomo prepoznali in se je ognili.

12. Katera naloga je zaupana Jezusovim učencem, medtem ko čakajo na konec te stvarnosti?

¹² Jezusovi učenci naj ne bi bili neaktivni, ko čakajo na konec te stvarnosti. Jezus jim je dal delo. Rekel jim je: »Pričevali boste o meni v Jeruzalemu, po vsej Judeji in Samaríji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apd. 1:6–8) Dobili so res obsežno nalogo! Če se ji posvetijo, res najbolje uporabljajo svoj čas.

13. Zakaj moramo paziti, kako uporabljamo svoj čas? (Kološanom 4:5)

¹³ Beri Kološanom 4:5. To, da pazimo nase, pokažemo s tem, kako uporabljamo svoj čas. Vsakega od nas lahko doletijo »nepredvideni dogodki«. (Prid. 9:11) Naše življenje se lahko nenadoma konča.

14., 15. Kako lahko najbolje uporabljamo svoj čas? (Hebrejcem 6:11, 12) (Glej tudi sliko.)

¹⁴ Svoj čas lahko najbolje uporabljamo tako, da izpolnjujemo Jehovovo voljo in utrjujemo prijateljstvo z njim. (Jan. 14:21) Biti moramo »neomajni, nepremakljivi, vedno zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (1. Kor. 15:58) Tako ne bomo ničesar obžalovali, ko pride konec – najsibo konec našega življenja ali pa te hudobne stvarnosti. (Mat. 24:13; Rim. 14:8)

¹⁵ Danes Jezus še naprej vodi svoje učence, ko oznanjujejo o Božjem kraljestvu po vsej zemlji. Tako opravlja svoj del naloge. Po Jehovovi organizaciji nas uči, kako oznanjevati, in nam priskrbi pripomočke, ki jih potrebujemo za širjenje dobre novice. (Mat. 28:18–20) Mi pa svoj del naredimo tako, da drugim marljivo oznanjujemo in jih poučujemo ter smo budni, ko čakamo, da bo Jehova naredil konec tej stvarnosti. Če upoštevamo nasvet iz Hebrejcem 6:11, 12, se bomo »vse do konca« oklepali svojega upanja. (Beri.)

16. Kaj smo odločeni delati?

¹⁶ Jehova ima že določen dan in uro, ko bo naredil konec Satanovi stvarnosti. Ko se bo to zgodilo, bo izpolnil vse prerokbe glede novega sveta, ki jih je dal zapisati v svojo Besedo. Morda se nam včasih zdi, da konec te stvarnosti zamuja. Vendar Jehovov dan ne bo prišel prepozno! (Hab. 2:3) Zato bodimo odločeni, da bomo pozorno in potrpežljivo čakali, »kdaj bo Jehova ukrepal« in nas rešil. (Miha 7:7)