»Čas miru« je zelo blizu!

»Vse ima svoj določeni čas [. . .], čas vojne in čas miru.« (PROPOVEDNIK 3:1, 8)

 1. Kakšne ironične razmere vladajo v tem 20. stoletju v zvezi z vojno in mirom?

VEČINA ljudi hrepeni po miru, in to upravičeno. V 20. stoletju je bilo manj miru kot v katerem koli stoletju v zgodovini. Ironično pa je, da ni bilo doslej še nikoli toliko storjenega za zagotovitev miru. Leta 1920 so ustanovili Društvo narodov. Leta 1928 so »skoraj vsi narodi sveta [. . .] zavrnili vojno kot sredstvo državne politike« in podpisali Kellogg-Briandov pakt, ki je po nekem viru »najsijajnejši od serije poskusov ohranitve miru po prvi svetovni vojni«. Leta 1945 pa so ustanovili organizacijo Združenih narodov in tako nadomestili propadlo Društvo narodov.

 2. Za čim si prizadevajo Združeni narodi, kot to sami pravijo, in koliko so pri tem uspešni?

² Kakor Društvo narodov tudi Združeni narodi pravijo, da je njihov cilj zagotoviti svetovni mir. Vendar niso najbolj uspešni. Resda ni nikjer po svetu vojne, ki bi bila po obsežnosti enaka svetovnima vojnama. Toda mnogi manjši spori še naprej ropajo na stotisoče ljudi duševnega miru, lastnine in pogosto tudi življenja. Ali smemo potem upati, da so Združeni narodi zmožni 21. stoletje spremeniti v »čas miru«?

Temelj pravega miru

 3. Zakaj ob sovraštvu ne more biti pravega miru?

³ Za mir med ljudstvi in narodi ni dovolj samo strpnost. Ali je lahko kdo zares v miru z nekom, ki ga sovraži? Glede na Prvi Janezov list 3:15 to ni mogoče. Tam piše: »Vsak, kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec.« In nedavna zgodovina dokazuje, da zagrizeno sovraštvo zlahka preraste v nasilje.

 4. Kdo lahko edini občuti mir in zakaj?

⁴ Jehova je »Bog, ki daje mir«, zato lahko mir občutijo samo tisti, ki ljubijo Boga in močno spoštujejo njegova pravična načela. Očitno je, da Jehova miru ne daje vsakomur. »Ni ga miru, pravi Bog moj, brezbožnim.« Tako je zato, ker se hudobni ne pustijo voditi Božjemu svetemu duhu, katerega sad je mir. (Rimljanom 15:33, NW; Izaija 57:21; Galatom 5:⁠22)

 5. Na kaj pravi kristjani ne bi niti pomislili?

⁵ Bojevati se proti drugim ljudem, kakor so se pogosto bojevali tako imenovani kristjani, še posebej v 20. stoletju, je nekaj, na kar pravi kristjani ne bi niti pomislili. (Jakob 4:1–4) Slednji se res bojujejo proti naukom, ki napačno predstavljajo Boga, toda v tem boju se ljudem pomaga in ne škoduje. Preganjanje drugih zaradi verskih razlik ali zadajanje telesnih poškodb iz nacionalističnih razlogov povsem nasprotuje pravemu krščanstvu. »Če je mogoče, kolikor je v vaši moči,« je kristjanom v Rimu naročeval Pavel, »imejte mir z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:17–19; 2. Timoteju 2:24, 25)

 6. Kje edino je danes mogoče najti pravi mir?

⁶ Danes je Božji mir mogoče najti samo med pravimi častilci Boga Jehova. (Psalm 119:165; Izaija 48:18) Njihove enotnosti ne moti noben politični spor, saj so povsod politično nevtralni. (Janez 15:19; 17:14) In ker so »popolnoma složni v enem umu in eni misli«, njihovega miru ne ogroža noben verski spor. (1. Korinčanom 1:10) Mir, ki ga uživajo Jehovove priče, je sodobni čudež, ki ga je naredil Bog skladno s svojo obljubo: »Postavim ti za oblastvo mir in za upravništvo pravičnost.« (Izaija 60:17; Hebrejcem 8:⁠10)

Zakaj »čas vojne«?

7., 8. a) Kako Jehovove priče gledajo na sedanjost, čeprav imajo miroljubne nazore? b) Kaj je glavno orožje kristjanovega bojevanja?

⁷ Čeprav imajo Jehovove priče miroljubne nazore, pa na sedanjost gledajo predvsem kot na »čas vojne«. Seveda s tem ne mislijo na dobesedno vojno, saj bi vsiljevanje biblijskega sporočila z orožjem nasprotovalo Božjemu povabilu, naj ‚kdor hoče, vzame vodo življenja brezplačno‘. (Razodetje 22:17, poudarili mi.) Tu torej ne gre za nikakršno prisilno spreobračanje! Boj, v katerem se bojujejo Jehovove priče, je edino in samo duhovni. Pavel je napisal: »Orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak močno po Bogu za razrušenje trdnjav.« (2. Korinčanom 10:4; 1. Timoteju 1:⁠18)

⁸ Najpomembnejše ‚orožje našega vojskovanja‘ je »meč Duha, ki je beseda Božja«. (Efežanom 6:17) Ta meč ima veliko moč. »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) Kristjani lahko s tem mečem razdevajo »sovražne naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper spoznanje Božje«. (2. Korinčanom 10:5) Z njim lahko razgaljajo lažne nauke, škodljive navade in filozofije, ki ne odsevajo Božje modrosti, temveč človeško. (1. Korinčanom 2:6–8; Efežanom 6:11–13)

 9. Zakaj si v boju proti grešnemu mesu ne moremo privoščiti nobenega predaha?

⁹ Druga vrsta duhovne vojne je tista, ki se bije z grešnim mesom. Kristjani namreč posnemajo zgled Pavla, ki je priznal: »Tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (1. Korinčanom 9:27) Kristjane v Kolosih je opomnil, naj morijo »ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje«. (Kološanom 3:5) Pa tudi biblijski pisec Juda je kristjane spodbujal, naj ‚se vrlo borijo za vero, ki je enkrat za vselej izročena svetim‘. (Juda 3) Zakaj moramo to delati? Pavel odgovarja: »Če po mesu živite, umrjete, če pa z Duhom morite dejanja mesa, boste živeli.« (Rimljanom 8:13) Glede na ta jasni stavek si v našem boju proti slabim težnjam ne moremo privoščiti nobenega predaha.

10. Kaj se je zgodilo leta 1914 in k čemu bo to v prihodnosti vodilo?

¹⁰ Obstaja pa še en razlog, zakaj se lahko na sedanjost gleda kot na čas vojne, namreč ta, da je zelo blizu »dan maščevanja Boga našega«. (Izaija 61:1, 2) Leta 1914 je nastopil od Jehova določeni čas, v katerem je Jehova vzpostavil Mesijansko kraljestvo in ga pooblastil, da se odločno vojskuje proti Satanovi stvarnosti. Takrat se je izteklo časovno obdobje, v katerem so ljudje lahko preizkušali človeške vlade brez Božjega vmešavanja. Toda večina ljudi je Božjega mesijanskega vladarja zavrnila in ga še naprej zavrača, kakor je to počela večina ljudi v prvem stoletju. (Dejanja 28:27) Tako je bil Kristus zaradi nasprotovanja Kraljestvu prisiljen ‚gospodovati sredi svojih sovražnikov‘. (Psalm 110:2) A na naše veselje Razodetje 6:2 obljublja, da bo ‚zmagal‘. To bo storil v ‚vojski [vojni, NW] tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega [. . .] imenovani po hebrejsko: Harmagedon‘. (Razodetje 16:14, 16)

Sedaj je »čas govorjenja«

11. Zakaj je Jehova izredno potrpežljiv, toda kaj se bo navsezadnje zgodilo?

¹¹ Od prelomnice v človeških zadevah leta 1914 je minilo že 85 let. Jehova je s človeštvom izredno potrpežljiv. Poskrbel je, da se njegove Priče povsem zavedajo nujnosti položaja. V nevarnosti je na milijone življenj. Te množice si zaslužijo, da se jih opozori, saj »Gospod [Jehova, NW] [. . .] noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Kmalu bo vendarle prišel čas, ko se bo ‚razodel Gospod Jezus z neba z angeli moči svoje‘. Tedaj bodo vsi, ki namerno zavračajo sporočilo o Božjem kraljestvu, okusili ‚kazen [maščevanje, NW]‘, ki jo bo Jezus izvršil nad ‚tistimi, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa‘. (2. Tesaloničanom 1:6–9)

12. a) Zakaj je povsem nesmiselno računati, kdaj se bo pričela velika stiska? b) Pred katero nevarnostjo v zvezi s tem je posvaril Jezus?

¹² Kdaj se bo navsezadnje iztekla Jehovova potrpežljivost? Kakršno koli računanje tega, kdaj se bo pričela »velika stiska«, je povsem nesmiselno. Jezus je jasno rekel: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve.« Po drugi strani pa je opomnil: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. [. . .] Bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:21, 36, 42, 44) To enostavno povedano pomeni, da bi morali vsak dan paziti na svetovne dogodke in pri tem upoštevati izbruh velike stiske. (1. Tesaloničanom 5:1–5) Kako nevarno je misliti, da si lahko malo oddahnemo, živimo tako imenovano normalno življenje in čakamo, da bomo videli, kako se bodo stvari odvijale! Jezus je rekel: »Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.« (Lukež 21:34) O nečem smo lahko prepričani: Jehovovi ‚četveri angeli‘, ki zadržujejo uničevalne ‚četvere vetrove‘, teh ne bodo zadrževali vekomaj. (Razodetje 7:1–3)

13. Kaj je spoznalo skoraj šest milijonov ljudi?

¹³ S tem ko se dan obračuna hitro bliža, dobivajo Salomonove besede o ‚času govorjenja‘ poseben pomen. (Propovednik 3:7) Skoraj šest milijonov Jehovovih prič je spoznalo, da je sedaj res »čas govorjenja«, zato goreče govorijo o slavi Božjega kraljevanja in opozarjajo na Božji dan maščevanja. To delajo radovoljno v tem dnevu Kristusove vojne moči. (Psalm 110:3; 145:10–12)

Tisti, ki govorijo » ‚Mir!‘, ko vendar ni miru«

14. Kateri lažni preroki so živeli v sedmem stoletju pr. n. š.?

¹⁴ V sedmem stoletju pr. n. š. sta Božja preroka Jeremija in Ezekiel objavljala Božja sodna sporočila zoper Jeruzalem, ki je bil obsojen zaradi trmaste neposlušnosti Bogu. Čeprav so Božjima poslancema nasprotovali vodilni in vplivni verski voditelji, se je napovedano uničenje leta 607 pr. n. š. uresničilo. Verski voditelji pa so se izkazali za ‚nespametne preroke, ki [. . .] zapeljujejo Božje ljudstvo, ko govoré: »Mir!«, ko vendar ni miru‘. (Ezekiel 13:1–16, Ekumenska izdaja; Jeremija 6:14, 15; 8:8–12)

15. Ali podobni krivi preroki obstajajo tudi danes? Pojasnite.

¹⁵ Kakor takratni ‚nespametni preroki‘ tudi večina današnjih verskih voditeljev ne opozarja ljudi pred Božjim prihajajočim sodnim dnevom. Raje jim optimistično slikajo, kako bodo politične stranke nazadnje dosegle mir in varnost. Ker bolj skrbijo za to, da ugodijo ljudem kakor Bogu, svojim župljanom govorijo, kar ti želijo slišati, in jim ne pojasnijo, da je Božje kraljestvo že vzpostavljeno in da bo Mesijanski kralj kmalu zmagal. (Daniel 2:44; 2. Timoteju 4:3, 4; Razodetje 6:2) Kakor nekdanji lažni preroki tudi oni govorijo o ‚miru, ko vendar ni miru‘. Kmalu pa se bo njihova samozavest spremenila v nenadno grozo, ko jih bo doletel bes Tistega, ki so ga napačno predstavljali in čigar ime so nezaslišano sramotili. Voditelji svetovnega imperija krive religije, ki so v Bibliji opisani kot nečistnica, se bodo zadušili v lastnih zavajajočih klicih o miru. (Razodetje 18:7, 8)

16. a) Kot kakšni ljudje so znani Jehovove priče? b) Kako se razlikujejo od ljudi, ki kličejo » ‚Mir!‘, ko vendar ni miru«?

¹⁶ To, da večina vodilnih in vplivnih voditeljev vztrajno hinavsko obljublja mir, pa ne omaja trdnega prepričanja tistih, ki verujejo v Božjo obljubo o pravem miru. Jehovove priče so že več kot stoletje znani po tem, da zvestovdano branijo Božjo Besedo, pogumno nasprotujejo krivi veri in odločno podpirajo Božje kraljestvo. Drugih ne uspavajo s sladko zvenečim govoričenjem o miru, temveč si marljivo prizadevajo, da bi slednji spregledali, da je danes čas vojne. (Izaija 56:10–12; Rimljanom 13:11, 12; 1. Tesaloničanom 5:⁠6)

Jehova pretrga svoj molk

17. Kaj pomeni to, da bo Jehova kmalu pretrgal svoj molk?

¹⁷ Salomon je poleg tega rekel: »Bog bo sodil pravičnega in brezbožnega, zakaj on je določil čas vsakemu počenjanju.« (Propovednik 3:17) Da, Jehova je že točno določil čas, ko bo izvršil obsodbo nad krivo vero in nad ‚kralji zemlje[, ki] se vzdigujejo [. . .] zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega‘. (Psalm 2:1–6; Razodetje 16:13–16) Ko bo ta čas prišel, se bodo Jehovovi dnevi ‚molčanja‘ končali. (Psalm 83:1; Izaija 62:1; Jeremija 47:6, 7; vse NW) Po svojem ustoličenem Mesijanskem kralju, Jezusu Kristusu, bo ‚spregovoril‘ v očitno edinem jeziku, ki ga nasprotniki razumejo: »GOSPOD izide kakor junak, kakor mož bojevit zbudi gorečnost svojo, vpil bo in bojni krik zagnal, zoper sovražnike svoje se bo vedel junaško. Molčal sem dolgo časa, bil sem tih in se zdrževal; sedaj pa bom vpil kakor porodnica in sopihal in hkrati duškal. Opustošim gore in hribe in vso njih travo posušim in reke naredim v otoke in jezera posušim. In popeljem slepce po potu, ki ga ne poznajo, po stezah, ki so jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim.« (Izaija 42:13–16, poudarili mi.)

18. V katerem pogledu bo Božje ljudstvo kmalu ‚molčalo‘?

¹⁸ Ko bo Jehova ‚spregovoril‘ v obrambo svoje božanskosti, njegovemu ljudstvu ne bo več treba govoriti v svojo obrambo. Ti bodo tedaj na vrsti, da ‚molčijo‘. Kakor za nekdanje Božje služabnike bodo tudi zanje veljale naslednje besede: »Vam se ni treba bojevati v tej bitki: razpostavite se in tiho stojte ter glejte rešenje GOSPODOVO pri sebi.« (2. letopisov 20:⁠17)

19. Kakšno prednost bodo kmalu imeli Kristusovi duhovni bratje?

¹⁹ Kako ponižujoč poraz bo to za Satana in njegovo organizacijo! In v tej zares posebni zmagi za pravičnost bodo sodelovali tudi Kristusovi oslavljeni bratje, kakor je obljubljeno: »Bog miru pa potre satana pod vaše noge v kratkem.« (Rimljanom 16:20) Dolgo pričakovani čas miru je končno zelo blizu.

20. Za kaj bo kmalu čas?

²⁰ Kakšne blagoslove bodo na zemlji uživali vsi, ki bodo preživeli ta veliki prikaz Jehovove moči! Kmalu se jim bodo pridružili še zvesti možje in žene iz preteklosti, za katere bo prišel določeni čas za vstajenje. Kristusovo tisočletno vladanje bo zares ‚čas sajenja, [. . .] čas ozdravljanja, [. . .] čas zidanja, [. . .] čas smejanja, [. . .] čas plesanja, [. . .] čas objemanja in [. . .] čas ljubezni‘. In v vso večnost bo to »čas miru«! (Propovednik 3:1–8; Psalm 29:11; 37:11; 72:⁠7)

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj je temelj trajnega miru?

◻ Zakaj Jehovove priče gledajo na sedanjost kot na »čas vojne«?

◻ Kdaj naj bi Božje ljudstvo ‚govorilo‘ in kdaj ‚molčalo‘?

◻ Kako in kdaj bo Jehova pretrgal svoj molk?

[Okvir na strani 13]

Jehova je določil čas za

◻ to, da Goga navede na napad na Božje ljudstvo. (Ezekiel 38:3, 4, 10–12)

◻ to, da položi človeškim vladarjem v srce misel, naj uničijo Babilon Veliki. (Razodetje 17:15–17; 19:⁠2)

◻ Jagnjetovo poroko. (Razodetje 19:6, 7)

◻ začetek vojne harmagedon. (Razodetje 19:11–16, 19–21)

◻ vklenitev Satana in pričetek Jezusovega tisočletnega kraljevanja. (Razodetje 20:1–3)

Ti dogodki so razvrščeni enostavno tako, kot se pojavljajo v Svetem pismu. Prepričani smo lahko, da se jih bo vseh pet zgodilo po vrstnem redu, ki ga je določil Jehova, in natanko tedaj, kot je to določil on.

[Slika na strani 15]

Kristusovo tisočletno vladarstvo bo zares čas . . .

smejanja . . .

objemanja . . .

ljubezni . . .

sajenja . . .

plesanja . . .

zidanja . . .