Biblijsko gledišče

Ali Biblija odvrača od miselne svobode

PLAMENI so švignili proti nebu, ko je kres goltal dragocene knjige, ki so jih nemški častniki pometali v ogenj. Prizor iz nacistične Nemčije? Da, vendar bi lahko bil tudi prizor iz leta 1199, ko je rimskokatoliški nadškof ukazal sežgati vse Biblije v nemškem jeziku.

Pravzaprav so se pripetljaji s sežiganjem knjig — splošno veljaven simbol zatiranja miselne svobode in svobode govora — odigravali v mnogih državah in mnogih stoletjih. Često so k temu hujskali verski voditelji, ki so se bali vpliva, ki bi ga lahko na preprostega človeka imela miselna svoboda.

Nič čudnega torej ni, da mnogi danes mislijo, da Biblija ukazuje tako strogo omejevanje svobodnega intelektualnega raziskovanja. Toda, ali je to res? Ali Biblija spodbuja k omejevanju miselne svobode?

,Ljubi Jehova iz vse pameti svoje‘

Biblija ne odvrača od tega, da bi uporabljali pamet. Pravzaprav je Jezus spodbudil vsakega od nas, da bi ,ljubili Jehova iz vse naše pameti‘ (Marko 12:30). Njegova služba pokaže, da se je goreče zanimal za dnevne dogodke (Lukež 13:1⁠-5), biologijo (Matevž 6:26‚ 28; Marko 7:18‚ 19), kmetijstvo (Matevž 13:31‚ 32) in človekovo naravo (Matevž 5:28; 6:22⁠-24). Njegove prispodobe kažejo, da je povsem razumel načela iz Božje Besede ter izvor in razmišljanje svojih poslušalcev in da je skrbno razmislil, kako bi to dvoje združil.

Pavel je vse kristjane rotil, naj izročajo svojo službo Bogu »po pameti« (Rimljanom 12:1, Jere, Pečjak, Snoj). Spodbudil je Tesaloničane, naj ne pustijo, da bi jih zavajajoči ,duh premeknil od njihovega zdravega uma‘ (2. Tesaloničanom 2:2). Poznal je nekaj grške in kretske poezije (Dejanja apostolov 17:28; Titu 1:12) in vedel nekaj o vojaški opremi ter postopkih (Efežanom 6:14⁠-17; 2. Korinčanom 2:14⁠-16). Pavel je tudi opazoval krajevne običaje (Dejanja apostolov 17:22‚ 23).

Čeprav sta se Jezus in Pavel veselila tolikšne miselne svobode, pa nase nista gledala, kakor da sta edina pooblaščena odločati o tem, kaj je prav in kaj napačno. Namesto da bi Jezus zaradi lastnega umovanja zavračal Biblijo, je večkrat navajal iz nje. Njegov uren in strog odgovor, ko ga je Peter silil, naj preuči pot, drugačno od žrtvene smrti, ki je bila zanj Božja volja, pokaže, da ni niti pomislil na takšno razmišljanje (Matevž 16:22‚ 23). Podobno je Pavel povedal Korinčanom: »Ko sem prišel k vam, nisem prišel, da bi se bahal z govorništvom ali filozofijo, temveč preprosto zato, da bi vam povedal, kaj je zagotovil Bog« (1. Korinčanom 2:1, The Jerusalem Bible). Njegovo razpravljanje je, tako kakor Jezusovo, čvrsto temeljilo na Svetem pismu (Dejanja apostolov 17:2).

Biblija spodbuja, da popolnoma uporabimo miselne sposobnosti, toda ne brez vseh omejitev. Vendar je breme odgovornosti za ohranjanje našega razmišljanja, ki je skladno z Jehovovim, odvisno od vsakega posameznega kristjana, ne pa od občine. Zato Pavel ni prevzel odgovornosti za sežiganje knjig, ko se je kar nekaj Efežanov javno odreklo spiritističnih navad in so postali kristjani, temveč so »številni med temi, ki so se pečali z vražarstvom, [. . .] znesli knjige na kup in jih javno sežgali« (Dejanja apostolov 19:19, EI). Zakaj so ti kristjani mislili, da je knjige treba sežgati?

Prva obrambna linija

Razmislite o tej prispodobi. Uspešna vojaška obramba pogosto vključuje več linij obrambnih nasipov. Noben uspešen general ne misli, da je katerakoli od teh linij nepomembna in da bi se je moral odreči brez boja. V kristjanovem boju proti grehu je prav tako več obrambnih linij.

Jakob 1:14‚ 15 navaja, da je »sleherni [. . .] izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh«. Prvi korak h grehu je gojenje napačnih želja v naših mislih. Zato je prva obrambna linija opustitev gojenja želje — kontrola razmišljanja.

To pa zaradi povezave med mislimi in dejanji, pred katero nas svari Biblija: »V mislih imejte, kar je gori, ne, kar je na zemlji« (Kološanom 3:2). Kadar kristjani zavračajo razmišljanje o nemorali, spiritizmu ali odpadništvu, se niso tako odločili zato, ker bi se bali, da bi se te zamisli pokazale vzvišene nad biblijskimi resnicami, temveč zato, ker se želijo ogniti vsemu, kar bi jih lahko potegnilo na grešno pot.

,Vse je razodeto‘

Še en pomemben razlog, zakaj naj bi nadzorovali naše razmišljanje, je naša ljubezen do Jehova in spoštovanje do njegove sposobnosti, da pozna naše misli. Predstavljajte si, da imate cenjenega prijatelja ali zaupnega sorodnika, ki je še posebej občutljiv na umazanijo ali prah. Ali bi ga prenehali vabiti k sebi domov, ker niste pripravljeni na dodatno čiščenje, ki ga je potrebna vaša hiša? Ali vas ljubezen ne bi gnala, da bi se še posebej, dodatno, potrudili in ohranjali stvari čiste? Jehovova občutljivost za naše najbolj skrite misli je vidna v Psalmu 44:21: »Saj on pozna srca skrivnosti.« Pavel je rekel, da smo za te misli odgovorni: »Stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.« (Hebrejcem 4:13; Psalm 10:4; Pregovori 6:16‚ 18)

Job je priznal, da je človek odgovoren Bogu za svoje misli. »Job [. . .] je [. . .] daroval žgalne daritve [. . .]; zakaj Job je rekel: Morebiti so se pregrešili sinovi moji in se odrekli Boga v srcu svojem« (Job 1:5). Za Jehova je lahko že samo namerno razmišljanje o napačni poti greh (primerjajte 2. Mojzesovo 20:17).

Resnična miselna svoboda

Biblija spodbuja vsakega kristjana, naj si postavi za cilj, da vodi »vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa« (2. Korinčanom 10:5). To pa se ne doseže z omejitvami, ki jih postavljajo verski voditelji, temveč s tem, da se vsak posameznik samonadzoruje, zato ker ljubi Jehova in razume njegova načela. Z dosego tega cilja prihaja prava miselna svoboda, ki je omejena le s pobožnimi merili in povečana z radostjo, ker vemo, da celo z našimi mislimi razveseljujemo Jehova.

[Navedba vira slike na strani 20]

Iz knjige Bildersaal deutscher Geschichte