Zadovoljstvo je, biti blagohoten s prizadetimi

»Kdor zaničuje svojega bližnjega, greši, kdor pa ima usmiljenje z bednimi, bo srečen.« (PREGOVORI 14:21, EI)

1., 2. Kaj se je zgodilo trem filipinskim družinam, in kakšna vprašanja se zato postavljajo?

TRI filipinske družine v provinci Pangasinan so bile na krščanskem sestanku, medtem pa so njihove hiše pogorele do tal. Ko so se vrnili domov, so videli, da so ostali brez hrane in strehe nad glavo. Sokristjani, ki so za to izvedeli, so jim takoj prinesli hrane in poskrbeli za prenočišča pri drugih v skupščini. Naslednje jutro so ti kristjani prinesli bambus in ostali gradbeni material. Bratska ljubezen je naredila močan vtis na sosede. Tudi na te tri družine je to dobro vplivalo. Ogenj je resda uničil njihove hiše, toda njihova vera in druge krščanske lastnosti so bile močnejše od ognja in so se še povečale zaradi ljubeče pomoči. (Matej 6:33; primerjaj 1 Korinčanom 3:12—14.)

² Mar takšna doživetja ne ogrejejo srca? Krepijo našo vero v prijaznost ljudi, še bolj pa v moč pravega krščanstva. (Apostolska dela 28:2) Ali upoštevamo biblijsko osnovo za takšna ‚dobra dela vsem, posebej še tistim, ki so nam domači po veri‘? (Galačanom 6:10) In kako bi lahko mi osebno v tem pogledu več storili?

Odličen zgled za nas

3. Glede česa smo lahko prepričani v zvezi z Jehovino skrbjo za nas?

³ Učenec Jakob nam pojasnjuje: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj.« (Jakob 1:17, JP) To je res, kajti Jehova bogato skrbi za našo duhovno in gmotno blaginjo! Toda katerim stvarem on daje prednost? Duhovnim. Dal nam je, na primer, Biblijo, da imamo duhovno vodstvo in upanje. V središču tega upanja je njegovo darilo, njegov Sin, čigar žrtev je osnova za oprostitev naših grehov in za upanje na večno življenje. (Janez 3:16; Matej 20:28)

4. Kaj jasno pokaže, da se Bog zanima tudi za naše materialne potrebe?

⁴ Jehova se zanima tudi za našo gmotno blaginjo. Apostol Pavel je o tem razpravljal z možmi iz Listre. Čeprav niso bili pravi častilci, niso mogli zanikati, da je Stvarnik izkazoval dobrote: ‚z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal (jim) je mano in srca napolnjeval z veseljem.‘ (Apostolska dela 14:15—17) Jehova iz ljubezni zadovoljuje naše duhovne potrebe in skrbi tudi za naše fizične potrebe. Ali verjameš, da to prispeva k temu, da je »srečen Bog«? (1 Timoteju 1:11, NS)

5. Kaj se lahko naučimo iz Božjega ravnanja z izraelskim ljudstvom?

⁵ Božje ravnanje s starodavnim izraelskim narodom ponazarja njegovo uravnovešeno pozornost do duhovnih potreb in gmotne preskrbljenosti njegovih častilcev. Najprej je dal svojemu ljudstvu zakon. Njegovi kralji so si morali osebno prepisati ta zakon, in v določenih časovnih razdobjih se je ljudstvo zbralo in poslušalo branje zakona. (5 Mojzesova 17:18; 31:9—13) Po zakonu je bilo poskrbljeno za shodni šator ali tempelj in duhovnike, ki so darovali žrtve, da bi ljudstvo lahko bilo v Božji milosti. Izraelci so se redno zbirali k duhovnim praznovanjem, ki so predstavljala vsakoletni vrhunec njihovega čaščenja. (5 Mojzesova 16:1—17) Zato so lahko bili posamezni Izraelci pred Bogom duhovno bogati.

6., 7. Kako je Jehova z zakonom poskrbel za telesne potrebe Izraelcev?

⁶ Zakon je tudi razodel, kako pozoren je Bog do svojih služabnikov glede telesnih stvari. Morda si se spomnil higienskih predpisov, ki so bili dani Izraelcem, kakor tudi ukrepov, s katerimi se je omejilo širjenje okužb. (5 Mojzesova 14:11—21; 23:10—14) Vendar pa tudi ne smemo prezreti posebnih Božjih predpisov, ki so bili dani, da bi se pomagalo siromašnim in prizadetim.a Nek Izraelec je lahko obubožal zaradi slabega zdravja ali kakšne nesreče, npr. požara ali poplave. Jehova je v svojem zakonu dal vedeti, da v gospodarskem pogledu ne bodo vsi enaki. (5 Mojzesova 15:11) Toda storil je več kot samo to, da je bil sočuten s siromašnimi in prizadetimi. Poskrbel je za pomoč.

⁷ Takšne osebe bodo imele neodložljivo potrebo po hrani. Zato je Bog zapovedal, da lahko siromašni v Izraelu svobodno paberkujejo na poljih, v vinogradih ali z oljčnih dreves. (5 Mojzesova 24:19—22; 3 Mojzesova 19:9, 10; 23:22) Takšna Božja ureditev ni za delo sposobne ljudi spodbujala k lenobi ali odvisnosti od javne miloščine. Izraelec, ki je hotel paberkovati, je moral kar delati, včasih je moral veliko ur biti na hudi vročini, da si je nabral hrane za dnevne potrebe. Prezreti pa tudi ne smemo, da je Bog na ta način obzirno poskrbel za siromašne. (Primerjaj Ruta 2:2—7; Psalm 69:33; 102:17.)

8. a) K čemu je bil spodbujen vsak Jud glede svojih bratov? (Primerjaj Jeremija 5:26, 28.) b) Kaj razodene primerjava stališča, h kakršnemu je Bog spodbujal Jude, s stališčem, ki je danes običajno?

⁸ Jehova je nadalje poudaril, da skrbi za takšne, ki jih je kaj prizadelo z besedami, ki so zapisane v Izaiji 58:6, 7. Ko so se nekateri samozadovoljni Izraelci domnevno postili, je Božji prerok pojasnil: »Ali ni to post, kakršen mi je po volji: da tlačene osvobodiš in zlomiš sleherni jarem? Ni li v tem, da lomiš lačnemu svoj kruh in pripelješ bedne brezdomce v hišo? Ko vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne odtegneš svojemu sorodniku po krvi?« /EI/ Danes nekateri posamezniki pazijo na to, kar bi lahko imenovali ‚udobnost‘. Samo tedaj so pripravljeni pomagati potrebnim, če to ne zahteva od njih kakšne žrtve ali neprijetnosti. Kako zelo se to razlikuje od duha, ki je razviden iz Božjih besed po Izaiji! (Glej tudi Ezekijel 18:5—9.)

9. Kaj je zakon svetoval glede posojil, in h kakšnemu stališču spodbuja Bog?

⁹ Skrb za siromašne izraelske brate se je pokazala tudi pri posojilih. Izraelec je lahko za svoj posojeni denar pričakoval obresti, kadar ga je posojilojemalec želel uporabiti za otvoritev ali razširitev neke poslovne zadeve. Toda Jehova je rekel, da se za posojeni denar, od siromašnega brata ne sme zahtevati obresti, sicer bi ga njegov obup lahko zapeljal v prekrške. (2 Mojzesova 22:25; 5 Mojzesova 15:7, 8, 11; 23:19, 20; Pregovori 6:30, 31) Božje stališče do tistih, ki so v manj ugodnem položaju, naj bi njegovim častilcem služilo za zgled. Obljubljeno nam je celo: »Kdor ima s siromakom usmiljenje, daje posojilo Jehovi, ki mu bo povrnil njegovo dobro delo.« (Pregovori 19:17, EI) Zamisli si — posojaš Jehovi, in on zagotavlja, da ti bo bogato povrnil!

10. Kakšna vprašanja si lahko postaviš, potem ko si razmislil o Božjem zgledu?

¹⁰ Zato bi se vsak od nas moral vprašati: Kako name vpliva Božje gledišče in ravnanje s prizadetimi? Sem se kaj naučil od njegovega popolnega zgleda in se trudim, da ga posnemam? Ali se lahko še izboljšam, da bi v tem pogledu bil podoben Bogu? (1 Mojzesova 1:26)

Kakršen oče, takšen sin

11. Kako se lahko Jezusova skrb primerja z Očetovo? (2 Korinčanom 8:9)

¹¹ Jezus Kristus je »odsvit (Jehovinega) veličastva in odseva njegovo bistro«. (Hebrejcem 1:3, JP) Zato bi lahko od njega pričakovali, da tudi on, kakor njegov Oče, skrbi za tiste, ki so zavzeti za pravo čaščenje. Da, skrbel je. Jezus je pokazal, da je revščina ali beda, ki potrebuje najhitrejšo pomoč, duhovno pomanjkanje: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, kajti nebeško kraljestvo pripada njim.« (Matej 5:3, NS; primerjaj Luka 6:20.) Kristus je tudi rekel: »Jaz sem zato rojen in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« (Janez 18:37) Zato v prvi vrsti ni bil znan kot čudodelnik ali zdravnik, temveč kot Učitelj. (Marko 10:17—21; 12:28—33) Upoštevaj s tem v zvezi, kaj piše v Marku 6:30—34. Beremo o tem, da se je Jezus nekoč želel malo spočiti. Tedaj je »zagledal veliko množico in zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce brez pastirja«. /JP/ Kaj je storil? »In jih je začel učiti veliko stvari.« Da, ves se je razdal za njihovo najnujnejšo potrebo: potrebovali so resnico, po kateri bi lahko dobili večno življenje. (Janez 4:14; 6:51)

12. Kaj se lahko naučimo o Jezusovem stališču iz Marka 6:30—34 in Marka 6:35—44?

¹² Čeprav se je Jezus osredotočil na duhovne potrebe ponižnih Judov, ni zanemaril njihovih telesnih potreb. Poročilo iz Marka pokaže, da je Jezus pazil na potrebo po dobesedni hrani. Apostoli so najprej predlagali, naj razpusti množico, da bi si lahko »kupili kaj jedi«. Jezus se ni strinjal. Nato so apostoli govorili o možnosti, da bi vzeli denar iz skupne blagajne in kupili hrano. Namesto tega se je Jezus odločil narediti znan čudež, s katerim je z osnovno jedjo, kruhom in ribo, nahranil 5 000 mož poleg žena in otrok. Danes bo morda kdo mislil, da je bilo Jezusu lahko čudežno potešiti potrebe množice, toda ne smemo prezreti dejstva, da je zares sočustvoval in ustrezno ravnal. (Marko 6:35—44; Matej 14:21)b

13. S čim je Jezus še dokazal, da se zanima za dobro drugih?

¹³ Verjetno si v evangelijih bral poročila o tem, da Jezus ni sočustvoval samo s siromašnimi. Pomagal je tudi bolnim in prizadetim. (Luka 6:17—19; 17:12—19; Janez 5:2—9; 9:1—7) Prav tako ni ozdravil le tistih, ki so slučajno bili v bližini. Včasih se je celo podal na pot, da bi pomagal kakšnemu bolniku. (Luka 8:41—55)

14., 15. a) Zakaj smo lahko prepričani, da je Jezus od svojih učencev pričakoval, da pokažejo enako skrb? b) Kaj bi se bilo dobro vprašati?

¹⁴ Toda, ali so za potrebe ubogih in gmotno prizadetih učencev (ali iskalcev resnice), skrbeli samo tisti, ki so lahko s čudeži poskrbeli za olajšanje? Ne. Vsi Jezusovi učenci bi morali skrbeti za to in ustrezno ravnati. Na primer, nekega bogataša, ki si je želel večnega življenja, je spodbudil: »Prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih.« (Luka 18:18—22) Jezus je tudi svetoval: »Kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, kruljave, slepe, in boš srečen, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.« (Luka 14:13, 14, JP)

¹⁵ Ker je kristjan sledilec Kristusa, bi se vsakdo med nami moral vprašati: V kolikšni meri posnemam Jezusovo stališče in ravnanje s siromašnimi, prizadetimi in nesrečnimi ljudmi? Ali lahko pošteno rečem, kakor apostol Pavel: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov«? (1 Korinčanom 11:1)

Pavel — ugoden zgled

16. Čemu je Pavel posvetil posebno skrb?

¹⁶ Povsem na mestu je s tem v zvezi omeniti Pavla, saj je tudi on posnemanja vreden zgled. Kot je pričakovati, se je osredotočil predvsem na duhovne potrebe drugih. Bil je ‚poslanec namesto Kristusa, ki je ljudi prosil, naj se »spravijo z Bogom«‘. (2 Korinčanom 5:20) Posebna Pavlova naloga je bilo oznanjevanje in osnovanje skupščin med nejudi. Pisal je: »Meni (je bil) zaupan evangelij za neobrezane.« (Galačanom 2:7, JP)

17. Kako vemo, da se je Pavel zanimal tudi za telesne potrebe?

¹⁷ Ali je Pavel (podobno kakor Jehova in Jezus) skrbel za telesne potrebe in probleme sovernikov, ker je rekel, da posnema Kristusa? Naj nam Pavel sam odgovori. Po Galačanom 2:9 nadaljuje: »Jakob in Kefa in Janez... so podali meni in Barnabu desnico v potrjenje vzajemnosti; midva naj bi šla med pogane.« (JP) V naslednji vrsti pa je dodal: »Le to so naju prosili, da bi se spominjala revežev. In to sem si zelo prizadeval storiti.« (Galačanom 2:10, JP) Pavel se je torej zavedal, da kljub odgovornosti do svojih skupščin, ki jo je kot misijonar in apostol imel, ne sme biti preveč zaposlen, da ne bi skrbel tudi za telesno blaginjo svojih bratov in sester.

18. Na katere »uboge« se je Pavel verjetno skliceval v Galačanom 2:10, in zakaj jim je bilo treba posvetiti pozornost?

¹⁸ »Reveži«, o katerih je govoril v Galačanom 2:10, so bili verjetno v glavnem judovski kristjani v Jeruzalemu in Judeji. V preteklosti so ‚grško govoreči Judje godrnjali zoper Hebrejce, ker so pri dnevnem razdeljevanju hrane, zanemarjali njihove vdove‘. (Apostolska dela 6:1, NS) Ko je Pavel omenil, da je apostol za narode ali pogane, je pojasnil, da nikogar v krščanski bratovščini ne prezira. (Rimljanom 11:13) Rekel je: »da v telesu ne bi bilo razdvojenosti, marveč, da bi udje enako skrbeli drug za drugega«, kajti če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, zato mora biti vključena skrb za telesne potrebe drugih. (1 Korinčanom 12:25, 26)

19. Kakšen dokaz imamo za to, da so Pavel in drugi ravnali v skladu s svojo skrbjo za revne?

¹⁹ Ko so kristjani v Jeruzalemu in Judeji trpeli zaradi uboštva, ali lakote, ali preganjanja, so se nekatere oddaljene skupščine odzvale. Seveda so se v svojih molitvah spominjali potrebnih bratov in so prosili za Božjo pomoč in tolažbo. Vendar niso ostali zgolj pri tem. Pavel je pisal: »Makedonija in Ahaja sta namreč sklenili nabrati nekak sklad za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu.« (Rimljanom 15:26, 27) O tistih, ki so prizadetim bratom pošiljali takšne denarne prispevke, je bilo rečeno, da so bili »obogačeni za vsako vrsto radodarnosti, ki po nas prinaša Bogu izraze zahvale.« /NS/ (2 Korinčanom 9:1—13) Mar to ni bil razlog za njihovo srečo?

20. Zakaj so lahko bili bratje, ki so s prispevki pomagali »ubogim«, srečni?

²⁰ Bratje, ki so svoja sredstva delili z »ubogimi med svetimi v Jeruzalemu«, so imeli dodaten razlog za srečo. Skrb darovalcev za prizadete je prispevala k temu, da so uživali Božje priznanje. V Rimljanom 15: 26 in 2 Korinčanom 9:13 s »prispevki« /NS/ prevedena grška beseda namreč vsebuje zamisel o »znamenju tovarištva«, je dokaz bratske edinosti, pomeni celo dar. Uporablja se tudi v pismu Hebrejcem 13:16, kjer je rečeno: »Ne pozabite delati dobro in deliti stvari z drugimi, ker takšne žrtve Bogu zelo ugajajo.« /NS/

Bomo mi srečni?

21. Kot lahko zaključimo, kaj so osnova za dosego sreče?

²¹ V tej razpravi smo preiskali biblijski dokaz za to, da so Bog Jehova, Jezus Kristus in apostol Pavel skrbeli za potrebe prizadetih. Kot smo opazili, so vsi priznavali, da je najprej treba posvetiti pozornost duhovnim potrebam. Pravilno pa je tudi, da se praktično poskrbi za siromašne, bolne in nesrečne. Takšna pomoč jih je osrečila. Bo to v našem primeru kaj manj resnično? Apostol Pavel nas spodbuja, naj se »spominjamo besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ‚Večja sreča je dajati kakor prejemati.‘« (Apostolska dela 20:35, JP)

22. Katera gledišča te zadeve še zaslužijo tvojo pozornost?

²² Verjetno pa se boš vprašal: Kaj lahko jaz storim? Kako naj vem, kdo je zares v stiski? Kako lahko pomagam, da to ne bi bila spodbuda k lenosti, da bi pomoč bila dobrohotna in stvarna, da bi upoštevala občutke drugih in bi bila v ravnovesju z mojo krščansko dolžnostjo, širjenjem dobre vesti? Naslednji članek se bo ukvarjal z vidiki te zadeve in ponudil ti bo osnovo, da bi našel dodatno srečo.

[Podčrtna opomba]

Si opazil?

◻ Kako dokazuje Bog, da se zanima za naše duhovne in telesne potrebe?

◻ Kaj pokaže, da je Jezus hotel storiti več, kot le pomagati ljudem z nauki resnice?

◻ Kakšen zgled je bil Pavel glede siromašnih?

◻ H kakšnemu dejanju sili pregledovanje zgledov Jehove, Jezusa in apostola Pavla?

[Slika na strani 13]

Krščanski starešine in drugi bi morali ravnati po nasvetu Jezusa Kristusa iz Luke 14:13, 14

[Podčrtna opomba]