Kadar je treba, da se kdo ‚popravi‘

8. V čem vse se moramo kdaj pa kdaj vsi popraviti?

⁸ Kot prvo so ‚ljudje darovi‘ namenjeni za to, »da se sveti popravijo«, pravi Pavel. (Efežanom 4:12, NW) Grški samostalnik, ki je tu preveden z glagolom »popraviti«, se nanaša na to, da se kaj »poravna«. Ker smo ljudje nepopolni, nas je vse treba kdaj pa kdaj v čem popraviti, se pravi ‚poravnati‘ naše mišljenje, stališče ali vedenje tako, da je v skladu z Božjim mišljenjem in voljo. Jehova nam je v svoji ljubezni priskrbel »ljudi darove«, da bi nam pomagali narediti potrebne spremembe. Kako pa nam ti pomagajo?

9. Kako lahko starešina ovci, ki se pregreši, pomaga nazaj v pravi stan?

⁹ Starešina se morda včasih prosi, da bi pomagal ovci, ki se je v čem pregrešila, ki je morda bila ‚prenagljena od kake pregrehe‘. Kako pa lahko pomaga? V Listu Galatom 6:1 beremo, da lahko ‚pomaga v pravi stan v duhu krotkosti‘. Starešina torej pri svetovanju prestopnika ne bo grobo ošteval. Nasvet bi namreč moral tega, ki ga dobi, spodbuditi, ne pa ga ‚prestrašiti‘. (2. Korinčanom 10:9; primerjaj Job 33:7.) Človeka je morda že samega sram, zato bo ljubeč pastir pazil, da ne bi zlomil njegovega duha. Če prestopniku svetuje ali pa ga celo ostreje pokara iz iskrene ljubezni in tudi v ljubečem tonu, bo ta verjetno spremenil svoje mišljenje ali vedenje, torej bo duhovno ozdravel. (2. Timoteju 4:⁠2)

10. Kaj vse popravljanje zajema?

¹⁰ Ko nam je Jehova priskrbel »ljudi darove«, ki naj bi nam pomagali, da se v tem ali onem popravimo, je hotel, da bi bili starešine v duhovno poživitev in njegovemu ljudstvu posnemanja vreden zgled. (1. Korinčanom 16:17, 18; Filipljanom 3:17) Popravljati ne pomeni le korigirati teh, ki zaidejo na stranpot, temveč tudi pomagati zvestim, da ostanejo na pravi poti.a Ob toliko problemih, ki človeku kaj hitro vzamejo voljo, mnogi potrebujejo spodbudo, da bi zdržali. Nekaterim je morda treba blago pomagati, da svoje mišljenje uskladijo z Božjim. Nekateri zvesti kristjani morajo denimo premagovati močne občutke nesposobnosti ali nevrednosti. Takšni ‚malodušni‘ morda menijo, da jih Jehova nikakor ne more ljubiti ter da mu njihovo delo v Božji službi ne more biti sprejemljivo, pa naj se še tako trudijo. (1. Tesaloničanom 5:14) Toda takšno razmišljanje ni v skladu s tem, kar Bog zares čuti do svojih častilcev.

11. Kako lahko starešine pomagajo tem, ki se bojujejo z občutki nevrednosti?

¹¹ Starešine, kako bi lahko takšnim pomagali? Prijazno jim s svetopisemskimi stavki dokažite, da je Jehovu mar za vsakega njegovega služabnika, in jim zagotovite, da ti biblijski stavki veljajo tudi zanje osebno. (Lukež 12:6, 7, 24) Pomagajte jim uvideti, da jih je Jehova ‚pritegnil‘ k sebi, da mu služijo, torej mu gotovo nekaj pomenijo. (Janez 6:44) Zagotovite jim, da niso sami, da je podobne občutke imelo že mnogo zvestih Jehovovih služabnikov. Prerok Elija je bil nekoč tako zelo potrt, da je želel umreti. (1. kraljev 19:1–4) Nekatere maziljene kristjane v prvem stoletju je ‚obsojalo‘ njihovo lastno srce. (1. Janezov 3:20) Tolažilno je vedeti, da so zvesti v biblijskih časih ‚čutili, kakor mi‘. (Jakob 5:17, SSP) S potrtimi lahko pregledate tudi spodbudne članke iz Stražnega stolpa in Prebudite se!. Bog, ki vas je podaril kot »ljudi darove«, gotovo ne bo spregledal vašega ljubečega truda, da takšnim utrdite samozaupanje. (Hebrejcem 6:⁠10)

»Izgrajevanje« črede

12. Na kaj kaže besedna zveza »izgrajevanje Kristusovega telesa« in kaj je ključ za sezidavanje črede?

¹² Drugič pa je Bog »ljudi darove« dal za »izgrajevanje Kristusovega telesa«. (Efežanom 4:12, SSP) Pavel tu uporablja govorno figuro. »Izgrajevanje« nas spominja na zidavo, ‚Kristusovo telo‘ pa se nanaša na ljudi, na pripadnike maziljene krščanske občine. (1. Korinčanom 12:27; Efežanom 5:23, 29, 30) Starešine morajo svojim bratom in sestram pomagati, da bi se ti duhovno krepili. Njihov cilj je, da čredo ‚zidajo, ne pa razdevajo‘. (2. Korinčanom 10:⁠8) Ključ do takšnega izgrajevanja črede pa je ljubezen, saj ‚ljubezen zida‘. (1. Korinčanom 8:1, EI)

13. Kaj pomeni znati se vživeti v čustva drugih in zakaj je pomembno, da se starešine znajo vživeti v čustva drugih?

¹³ Eden od vidikov ljubezni, ki starešinam pomaga izgrajevati čredo, je tudi sposobnost vživetja v občutke drugega. To pomeni znati čutiti z drugimi, se poistiti z njihovimi mislimi in občutki ter pri tem upoštevati tudi njihove omejitve. (1. Petrov 3:8) Zakaj pa je pomembno, da so starešine takšni? V prvi vrsti zato, ker je Jehova, ki »ljudi darove« daje, Bog, ki se zna vživeti v čustva drugih. Kadar njegovi služabniki trpijo ali jih tare bolečina, čuti z njimi. (2. Mojzesova 3:7; Izaija 63:9) Upošteva njihove omejitve. (Psalm 103:14) Kako pa lahko starešine pokažejo, da se znajo vživeti v čustva drugih?

14. Kako vse lahko starešine pokažejo, da se znajo vživeti v čustva drugih?

¹⁴ Kadar pristopi k njim kdo, ki ga tare malodušnost, ga poslušajo in skušajo dojeti njegove občutke. Razumeti skušajo preteklost, osebnost in okoliščine svojih bratov in sester. Tako ovce laže sprejmejo krepilno svetopisemsko pomoč starešin, saj prihaja od pastirjev, ki jih resnično razumejo in jim je mar zanje. (Pregovori 16:23) Starešine to, da se znajo vživeti v čustva drugih, tudi navaja, da upoštevajo omejitve drugih in tudi občutke, ki jih te povzročajo. Nekateri tankovestni kristjani se morebiti čutijo krive, ker bodisi zaradi starosti ali pa slabega zdravja morda ne morejo v Božji službi narediti več. Po drugi strani pa nekateri mogoče potrebujejo spodbudo, da bi izboljšali svojo strežbo. (Hebrejcem 5:12; 6:1) Če se starešine znajo vživeti v čustva drugih, znajo tudi izbrati ‚prijetne besede‘, ki izgrajujejo. (Propovednik 12:10) Ob izgrajevanju in motivaciji pa Jehovove ovce ljubezen do Boga navaja, da v službi njemu naredijo vse, kar morejo!