5. Kateri pomembni razlog za odpuščanje je nakazan v Listu Efežanom 5:1?

⁵ Pomemben razlog za odpuščanje je nakazan v Listu Efežanom 5:1: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« V katerem pogledu bi morali ‚biti posnemalci Boga‘? Beseda »torej« poved povezuje s prejšnjo vrstico, kjer piše: »Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:32) V odpuščanju bi prav gotovo morali posnemati Boga. Kakor skuša deček biti ravno tak kot njegov oče, bi si tudi mi morali kot otroci, ki jih Jehova srčno ljubi, želeti, da bi bili podobni našemu nebeškemu Očetu, ki rad odpušča. Ko Jehova opazuje iz nebes svoje zemeljske otroke, ki se trudijo, da bi mu bili podobni v medsebojnem odpuščanju, se njegovo srce gotovo neizmerno veseli! (Lukež 6:35, 36; primerjaj Matevž 5:44–48.)

 6. V katerem pogledu je velika razlika med Jehovovim odpuščanjem in našim?

⁶ Ni dvoma, ne moremo nikoli tako popolnoma odpustiti, kot to lahko Jehova. To pa je še večji razlog, zakaj bi morali odpuščati drug drugemu. Pomislite: kolikšna razlika je med Jehovovim in našim odpuščanjem. (Izaija 55:7–9) Tistim, ki so grešili proti nam, pogosto odpuščamo z zavestjo, da nam bodo prej ali slej morda morali vrniti uslugo, drugače povedano, nam to ali ono odpustiti. Pri ljudeh je vedno tako, da grešnik odpušča grešniku. Pri Jehovu pa je odpuščanje vedno enostransko. On nam odpušča, nam pa ne bo nikoli treba ničesar odpustiti njemu. Če lahko Jehova, ki nikoli ne greši, tako ljubeče in popolnoma odpušča nam, mar naj se ne bi mi, grešni ljudje, trudili odpuščati drug drugemu? (Matevž 6:12)

11. Kaj nam pomaga odpustiti drugim, kadar ti grešijo proti nam?

¹¹ Kaj pa, če rana, ki nam jo drugi prizadenejo s svojim grehom, ni tako nepomembna? Če ne gre za resnejši greh, nam morda ne bo tako težko upoštevati biblijskega nasveta, naj ‚odpuščamo drug drugemu‘. (Efežanom 4:32) Takšna pripravljenost odpuščati je v skladu s Petrovimi navdihnjenimi besedami: »Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov.« (1. Petrov 4:8, SSP) Če se stalno zavedamo, da tudi mi grešimo, bomo laže prenašali prestopke drugih. Kadar torej odpustimo, ne bomo pestovali zamere, temveč jo bomo raje opustili. Tako se naši odnosi s tistim, ki nas je prizadel, ne bodo trajno poškodovali, hkrati pa bomo s tem prispevali, da bo v občini še dalje tisti dragoceni mir. (Rimljanom 14:19) Sčasoma pa bo v našem spominu to, kar nam je storil, tudi zbledelo.