Ali »skrbno rabite čas«?
APOSTOL Pavel je kristjanom v Efezu v prvem stoletju svetoval: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16) Zakaj so potrebovali ta nasvet? Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba vedeti, s kakšnimi razmerami so se srečevali kristjani v tem starodavnem mestu.
Efez je bil znan po svojem izjemnem bogastvu, veliki nemorali, razsajanju zločinov in raznolikem ukvarjanju z demonizmom. Kristjani so se poleg tega morali spoprijemati še s filozofskimi prepričanji glede časa. Grški nekristjani v Efezu so bili prepričani, da čas ne teče premočrtno. Grška filozofija jih je naučila, da se življenje ponavlja v neskončnih krogih. Nekdo, kdor zapravi svoj čas v enem življenjskem krogu, lahko vsega zopet dobi v drugem krogu. Tako razmišljanje bi lahko efeške kristjane navedlo, da bi postali ravnodušni do Jehovovega časovnega načrta dogodkov, tudi glede Njegove sodbe. Zato je Pavel primerno svetoval, naj ‚skrbno rabijo čas‘.
Pavel ni govoril le o času na splošno. Grška beseda, ki jo je uporabil, zaznamuje določen čas, ki je zlasti primeren za kak poseben namen. Pavel je kristjanom v prvem stoletju svetoval, naj modro izrabljajo takratni prikladni čas oziroma milostno razdobje, v katerem so se nahajali, preden bi ga bilo konec in bi Bog odtegnil svojo milost ter ponujeno rešitev. (Rimljanom 13:11–13; 1. Tesaloničanom 5:6–11)
Živimo v podobnem prikladnem časovnem obdobju. Modri kristjani tega milostnega časa, ki se nikdar več ne bo ponovil, ne zapravljajo, tako da bi se gnali za začasnimi užitki, ki jih ponuja svet, temveč ta razpoložljivi čas izkoristijo za to, da delajo »dela bogovdanosti« ter tako krepijo svoj odnos s Stvarnikom, Bogom Jehovom. (2. Petrov 3:11, NW; Psalm 73:28; Filipljanom 1:10)