Kaj pomeni v zakonu podložnost

KADAR se krščanska ženska poroči, se mora marsičemu prilagoditi. Mogoče največja prilagoditev zadeva njeno svobodo. Kot samska se je lahko o mnogočem svobodno odločala, brez posvetovanj s komerkoli. Sedaj pa ima moža, dolžna se je z njim posvetovati, ga vprašati za privoljenje za stvari, o katerih se mora sama odločiti. Zakaj tako?

Zato, ker je Stvarnik človeštva v zakonu prvo ženo dal možu ter ga določil za glavo ženi in kasneje njunim otrokom. Samo to je bilo razumno. V vsaki organizirani skupini ljudi je potreben nekdo, ki jo vodi in dokončno odloča. V primeru zakonske zveze je Bog odredil, da ’je mož glava ženi‘ (Efežanom 5:23).

V podkrepitev tega, božansko navodilo pojasnjuje: ”Žene naj bodo podrejene svojim možem.“ (Efežanom 5:22) Kako bo ta ureditev vplivala na ženo, je odvisno od dveh stvari. Prvič, od njene pripravljenosti podrediti se tej ureditvi, in drugič, od načina, kako jo mož vodi. Resnično, ko bosta oba zakonca na to ureditev pravilno gledala, bosta ugotovila, da je blagoslov za ženo, moža in njune otroke.

Ne kot tiran

Kako bi moral mož voditi ženo? Tako, da bi sledil najboljši zgled, Božjega sina. Biblija pravi: ”Mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, ker jo je odrešil, saj je njegovo telo. Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe.“ (Efežanom 5:23, 25) Poglavarstvo Jezusa Kristusa je bilo za skupščino blagoslov. Ni bil tiran. Njegovi učenci se niso počutili utesnjeni in tlačeni. Namesto tega si je spoštovanje pridobil z ljubečim in sočutnim ravnanjem z njimi. Kakšen čudovit zgled možem, da bi ga posnemali v ravnanju s svojimi ženami!

Seveda obstajajo možje, ki ne sledijo temu čudovitemu zgledu. Od Boga dano poglavarstvo raje uporabljajo sebično, kot pa v dobro svojih žena. Ženam vladajo kot tirani, zahtevajo popolno podložnost in jim pogosto ne dovoljujejo nikakršnih odločitev. Razumljivo, da so žene takih mož pogosto nesrečne. Trpijo pa tudi takšni možje, saj ne dobijo ljubečega spoštovanja svojih žena.

Res, Bog želi, da žene spoštujejo položaj moža kot glavarja družine. Toda, če mož želi, da bi ga kot osebo iskreno spoštovala, si mora to zaslužiti, in najboljši način za to je, če kot glava družine ravna odgovorno in goji odlične, božanske lastnosti.

Podložnost je relativna

Moževa avtoriteta nad ženo ni absolutna. V nekaterih primerih ženino podložnost lahko primerjamo s kristjanovo podložnostjo posvetnim oblastem. Bog je za kristjane odredil: ”Vsak naj se podreja oblastem.“ (Rimljanom 13:1) Ta podložnost pa mora vedno biti uravnotežena s poslušnostjo Bogu. Jezus je rekel: ”Kar je cesarjevega, dajte cesarju, in Bogu, kar božjega.“ (Marko 12:17) Če cesar (posvetne vladavine) zahteva nekaj, kar pripada Bogu, se spomnimo besed apostola Petra: ”Boga je treba poslušati bolj kot ljudi.“ (Apostolska dela 5:29)

Nekoliko podoben je primer, če je krščanska žena poročena z možem, ki ne razume ali pa ne spoštuje krščanskih načel. Vseeno ga je dolžna poslušati. Raje, kot da bi se upirala tej od Boga dani ureditvi, bo do njega ljubeča in uslužna in bo s tem poskušala pridobiti njegovo zaupanje. Takšno dobro obnašanje ga bo mogoče navedlo na spremembe in mogoče ga bo celo pripeljalo do resnice (1. Petrovo 3:1, 2). Če mož od nje zahteva nekaj od Boga prepovedanega, se mora zavedati, da je Bog njen vrhovni Vladar. Na primer, če zahteva sodelovanje v nemoralni spolnosti, npr. zamenjavi spolnih partnerjev, se mu ni dolžna podrediti (1. Korinčanom 6:9, 10). Podložnost možu vodi njena vest in njena primarna podložnost Bogu.

V času kralja Davida se je Abigaila poročila z Nabalom, možem, ki ni spoštoval božanskih načel, ki je z Davidom in njegovimi možmi ravnal osorno in neljubeče. Le-ti so varovali tisoče njegovih ovac in koz, toda ko je David zaprosil za hrano, ga je Nabal zavrnil in mu ni dal ničesar.

Ko je izvedela za moževo skopost, ki bi družini prinesla nesrečo, se je sama odločila dati hrano Davidu. ”Abigaila je hitro vzela dvesto hlebov, dva meha vina, pet pripravljenih ovac, pet meric opraženega zrnja, sto posušenih grozdov in dvesto smokvinih kolačev, jih naložila na osle ter naročila svojim hlapcem, ne da bi svojemu možu Nabalu kaj povedala: ’Pojdite pred menoj; glejte, jaz pridem za vami!‘ “ (1. Samuelova 25:18, 19)

Ali je Abigaila grešila, ker je ravnala proti volji svojega moža? V tem primeru ne. Podložnost od Abigaile ni zahtevala, da bi bila neljubeča kot njen mož, še posebno, ker je Nabalova nerazumnost vso družino vodila v nesrečo. Zato ji je David rekel: ”Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni nasproti! Hvaljena bodi tvoja modrost.“ (1. Samuelova 25:32, 33) Podobno se krščanske žene danes ne bi smele upirati in rovariti proti poglavarstvu mož, toda če bodo zašli na nekrščanska pota, jih žene niso dolžne v tem poslušati.

Da, Pavel je v pismu Efežanom rekel: ”In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem.“ (Efežanom 5:24) Apostolova raba besede ”v vsem“ ne pomeni, da ženina podložnost nima omejitev. Pavlov izraz ”kakor je Cerkev podrejena Kristusu“ pokaže, kaj je imel v mislih. Vse, kar Kristus zahteva od skupščine je pravično, v skladu z Božjo voljo. Zaradi tega je skupščina lahko mirna in radostna v podložnosti njemu v vsem. Podobno bo žena krščanskega moža, ki iskreno poskuša slediti Jezusov zgled, srečna v podložnosti njemu v vsem. Ve, da se kar najbolj zanima zanjo, in da je nikoli ne bi namerno silil početi nekaj, kar ni v skladu z Božjo voljo.

Mož bo ljubil in spoštoval svojo ženo, če bo odražal božanske lastnosti svojega poglavarja, Jezusa Kristusa, ki je zapovedal svojim sledilcem, naj ljubijo drug drugega (Janez 13:34). Kljub temu, da je mož zmoten in nepopoln, če bo ženo vodil v skladu z vrhovnim poglavarstvom Kristusa, ga bo lažje imela za poglavarja in bo pri tem srečna (1. Korinčanom 11:3). Če bo žena gojila krščanske vrline, skromnost in ljubečo dobroto, ji ne bo težko podložiti se svojemu možu.

Ponižno in razumno

Možje in žene v skupščini so duhovni bratje in sestre, pred Bogom enakovredni. (Primerjaj Galačanom 3:28.) Vendar je Bog možem dodelil nadzor nad skupščino. Dobrosrčne žene z veseljem sprejemajo to pripravo v vsej podložnosti. Pomembne obveze dane možem, ne gospodovati čredi, pa se odrasli možje v skupščini ponižno zavedajo (1. Petrovo 5:2, 3).

Če je v skupščini med moškimi in ženskami takšen odnos, kako bi potem krščanski mož lahko opravičil tiransko ravnanje z ženo, svojo duhovno sestro? In kako bi lahko žena opravičila tekmovanje z možem za poglavarstvo? Namesto tega bi morala drug z drugim ravnati po Petrovem svarilu vsem članom skupščine: ”Končno, bodite vsi složni, sočutni! Ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni!“ (1. Petrovo 3:8) Tudi Pavel svetuje: ”Kot božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.“ (Kološanom 3:12, 13)

Tako mišljenje bi morali gojiti vsi v skupščini. Še posebno pa bi ga morala gojiti krščanski mož in žena. Mož lahko kaže nežno naklonjenost in blagost tako, da posluša ženine predloge. Preden se odloči o stvari, ki zadeva družino, bi moral razmisliti o ženinem mnenju. Krščanske žene niso nerazumne. Pogosto lahko možem predlagajo kaj koristnega, kot je na primer Sara svojemu možu Abrahamu (1. Mojzesova 21:12). Toda, krščanska žena ne bo do moža nerazumno zahtevna. Svojo prijaznost in ponižnost bo pokazala, če bo sledila njegovemu vodstvu in podprla njegove odločitve, četudi se bodo včasih razlikovale od njenih želja.

Razumen mož je dostopen in prijazen tako kot je dostopen in prijazen tudi razumen starešina. Ljubeča žena se bo na njegov trud, da bi kljub nepopolnosti in življenskim pritiskom zadovoljil odgovornostim, odzvala sočutno in potrpežljivo. Če bosta oba, mož in žena, gojila tako mišljenje, podložnost v zakonu ne bo težava. Namesto tega bo vir radosti, varnosti in trajnega zadovoljstva.