Jehovova ljubeča ureditev družine
»Zategadelj pripogibljem kolena pred Očetom, po katerem se imenuje sleherna rodovina [družina, »NW«] v nebesih in na zemlji.« (LIST EFEŽANOM 3:14, 15, AC)
1., 2. a) Čemú je Jehova vzpostavil družinsko skupnost? b) Kakšno vlogo naj bi danes imela družina v Jehovovi ureditvi?
JEHOVA je ustanovitelj družinske skupnosti. Z njo ni le zadovoljil človekove potrebe po tovarištvu, podpori in zaupnosti (1. Mojzesova 2:18). Družina je bila sredstvo, s katerim naj bi se izpolnil Božji veličasten namen, da se napolni zemlja. Prvemu poročenemu paru je rekel: »Rodita se in množita ter napolnita zemljo.« (1. Mojzesova 1:28) Ljubeče in vzgojno okrilje družine bi blagodejno učinkovalo na vse otroke, ki bi se rodili Adamu in Evi ter njunim potomcem.
2 Vendar je prvi par izbral pot neposlušnosti, kar je imelo tako zanju kot za njune potomce pogubne posledice (Rimljanom 5:12). Tako je današnje družinsko življenje izkrivljena podoba tega, kar je hotel Bog. Vseeno ima družina še zmeraj pomembno mesto v Jehovovi ureditvi, saj je osnovna enota krščanske družbe. Pri tem prav nič ne podcenjujemo odlično delo mnogih samskih kristjanov med nami. S tem le priznavamo, da tudi družine veliko prispevajo k duhovnemu zdravju krščanske organizacije kot celote. Trdne družine pripomorejo k trdnosti skupščin. Toda, kako je lahko tvoja družina uspešna kljub današnjim bremenom? V odgovor poglejmo, kaj Biblija pove o družinski ureditvi.
Družina v biblijskih časih
3. Kakšno vlogo sta imela mož in žena v patriarhalni družini?
3 Adam in Eva sta zaničljivo odklonila Božjo ureditev poglavarstva. Verni možje, Noe, Abraham, Izak, Jakob in Job, pa so se pošteno zavzeli za svoj položaj družinskih poglavarjev (Hebrejcem 7:4). Patriarhalna družina je bila podobna majhni vladavini; oče je bil verski voditelj, učitelj in sodnik (1. Mojzesova 8:20; 18:19). Tudi žene so imele pomembno vlogo, niso bile sužnje, marveč pomočnice, upraviteljice svojega doma.
4. Kako se je družinsko življenje spremenilo pod mojzesovsko postavo, toda kakšno vlogo so starši še vedno imeli?
4 Ko je Izrael 1513. leta p.n.š. postal narod, je družinski zakon postal podrejen narodni postavi, ki so jo dobili prek Mojzesa (2. Mojzesova 24:3-8). Tedaj so bili za odločanje, tudi v zadevah kjer je šlo za življenje ali smrt, postavljeni sodniki (2. Mojzesova 18:13-26). Levitsko duhovništvo je prevzelo daritveni del bogočastja (3. Mojzesova 1:2-5). Vendar je oče še naprej imel pomembno vlogo. Mojzes je opozoril očete: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš!« (5. Mojzesova 6:6, 7) Matere so imele znaten vpliv. V Knjigi pregovorov 1:8 je zapovedano mladim: »Poslušaj, moj sin, svojega očeta pouk in ne zametuj nauka svoje matere!« Da, znotraj meja moževe oblasti je hebrejska žena smela postavljati in uveljavljati družinska pravila. Otroci so jo morali spoštovati, tudi ko se je postarala (Pregovori 23:22).
5. Kako mojzesovska postava definira mesto otrok v družinski ureditvi?
5 Božja postava je jasno opredelila tudi položaj otrok. V Peti Mojzesovi knjigi 5:16 piše: »Spoštuj očeta in mater, kakor ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da boš dolgo živel in ti bo dobro v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!« Nespoštovanje staršev je bil pod Mojzesovo postavo nadvse resen prestopek (2. Mojzesova 21:15, 17). Postava je določala: »Kdor koli preklinja svojega očeta ali svojo mater, mora umreti.« (3. Mojzesova 20:9) Upiranje staršem se je enačilo z upiranjem Bogu.
Vloga krščanskih mož
6., 7. Zakaj so se bralcem prvega stoletja zdele Pavlove besede v Pismu Efežanom 5:23-29 revolucionarne?
6 Pravo krščanstvo je še bolj razjasnilo družinsko ureditev, še posebej vlogo moža. Zunaj krščanske skupščine je bilo za može prvega stoletja običajno, da so z ženami ravnali brezobzirno, da so jih tlačili. Odrekali so jim osnovne pravice in dostojanstvo. The Expositor’s Bible pravi: »Izobraženi Grki so imeli ženo za rojevanje otrok. Njene pravice niso v ničemer omejevale njihovega spolnega poželenja. V zakonski zvezi ni bilo prostora za ljubezen. . . . Žena, sužnja, ni imela nobenih pravic. Njeno telo je bilo na voljo njenemu gospodarju.«
7 V takšnem okolju je Pavel v Pismu Efežanom 5:23-29 zapisal: »Mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, ker jo je odrešil, saj je njegovo telo. . . . Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe. . . . Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje.« Za bralca prvega stoletja so bile te besede malodane revolucionarne. The Expositor’s Bible pravi: »Z ničimer drugim ni krščanstvo tako izstopalo in bilo glede na razuzdano moralo tedanjega časa tako strogo kot s svojim gledanjem na zakon. . . . [S tem] je krščanstvo popeljalo človeštvo v novo dobo.«
8., 9. Kakšno nezdravo mnenje o ženskah imajo običajno moški in zakaj je pomembno, da se kristjan upre takšnemu razmišljanju?
8 Biblijski nasvet za može ni danes nič manj revolucionaren. Kljub vsemu govoričenju o osvobajanju žensk, mnogi moški še vedno vidijo v ženski le predmet za spolno zadovoljitev. Ker si mnogi moški domišljajo, da ženska pravzaprav uživa, če se jo tlači, nadzoruje in pretepa, telesno in duševno zlorabljajo svoje žene. Kako sramotno bi bilo za kristjana, če bi se prepustil posvetni miselnosti ter bi z ženo ravnal žaljivo! »Moj mož je bil pomočnik. Imel je javna predavanja,« pravi krščanska žena. Pri tem pa odkrije še nekaj: »Pretepal me je.« Jasno, da je takšno ravnanje v nasprotju z Božjo ureditvijo. Ta mož je bil redka izjema; moral je poiskati pomoč in opraviti s svojim besom, če je hotel biti v milosti pri Bogu. (Galačanom 5:19-21)
9 Bog je zapovedal možem, da ljubijo žene kot svoje telo. Odklanjanje tega je upiranje sami Božji ureditvi, to pa slabi človekov odnos z Bogom. Apostol Peter je jasno rekel: »Prav tako možje! Po vesti živite z ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja. . . . Tako ne bo vaši molitvi nič v napoto.« (1. Petrovo 3:7) Če kdo osorno ravna z ženo, to lahko pogubno vpliva na njeno duhovnost, pa tudi na duhovnost njunih potomcev.
10. Kako vse lahko možje izvajajo poglavarstvo na Kristusov način?
10 Možje, družine bodo uspešne pod vašim vodstvom, če jih boste vodili na Kristusov način. Kristus ni bil nikoli osoren in žaljiv. Nasprotno, rekel je: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« (Matej 11:29) Ali lahko tvoja družina to trdi zate? Kristus je ravnal s svojimi učenci kot s prijatelji, zaupal jim je (Janez 15:15). Ali tudi ti priznavaš svoji ženi takšno dostojanstvo? Biblija pravi za »vrlo ženo«: »Zaupa ji srce njenega moža.« (Pregovori 31:10, 11) To pomeni, da lahko do neke mere sama odloča in deluje, da je ne utesnjuješ z nerazumnimi omejitvami. Poleg tega je Jezus spodbujal svoje učence, da odkrivajo svoje občutke in mišljenje (Matej 9:28; 16:13-15). Ali ravnaš tako s svojo ženo? Ali pa vidiš v odkritem nestrinjanju napad na svojo avtoriteto? S tem, ko ne prezreš ženinih občutkov, temveč jih upoštevaš, pravzaprav poglabljaš njeno spoštovanje do tvojega poglavarstva.
11. a) Kako lahko očetje skrbijo za duhovne potrebe otrok? b) Zakaj morajo biti starešine in pomočniki dober zgled v skrbi za svoje družine?
11 Če si oče, si dolžan prevzeti vodstvo v skrbi za duhovne, čustvene in telesne potrebe otrok. To obsega tudi dobre duhovne navade tvoje družine: skupno oznanjevanje, doma pa vodenje biblijskega preučevanja ter pogovor o dnevnem stavku. Zanimivo, da Biblija pokaže, da bi moral starešina ali pomočnik ,dobro voditi svoj dom‘. Možje, ki služijo kot taki, bi morali biti zgledni družinski poglavarji. Čeprav imajo odgovorne skupščinske dožnosti, morajo dati prednost svoji družini. Pavel odkrije razlog za to: »Kako bo skrbel za božjo Cerkev, če še svojega doma ne zna vladati!« (1. Timoteju 3:4, 5, 12)
Krščanske žene, ki so v oporo
12. Kakšno vlogo ima v krščanski ureditvi žena?
12 Ali si krščanska žena? Potem imaš tudi ti pomembno vlogo v družinski ureditvi. Krščanske žene se spodbuja, naj ,ljubijo svoje može, svoje otroke, da so pametne, spodobne, dobre hišne gospodinje, da ubogajo svoje može‘ (Titu 2:4, 5). Zato bi se morala truditi, da zgledno gospodinjiš in skrbiš, da je dom čist in prijazen. Hišna dela so morda včasih utrudljiva, vendar nikoli ponižujoča niti nepomembna. Kot žena imaš v ,gospodinjenju‘ znatno svobodo (1. Timoteju 5:14). »Vrla žena« je na primer nabavljala za svojo družino, trgovala z nepremičninami in celo s prodajo kaj zaslužila. Ni čudno, da jo je mož hvalil! (Pregovori, 31. poglavje) Seveda je vse to spretno opravljala znotraj smernic, ki jih ji je dal njen mož, poglavar.
13. a) Zakaj se je nekaterim ženam morda težko podrediti? b) Zakaj je podložnost možu prednost za krščansko ženo?
13 Seveda se ni vedno lahko podložiti možu. Vsi moški ne zaslužijo spoštovanja. Morda sama kar dobro obvladuješ finančne zadeve, načrtovanje in organiziranje. Morda si zaposlena in bistveno prispevaš k družinskim prihodkom. Morda si v preteklosti trpela zaradi moške gospodovalnosti in se ti je zaradi tega težko podložiti moškemu. Vendar če moža »globoko spoštuješ«, oziroma »se bojiš«, s tem spoštuješ Božje poglavarstvo (Efežanom 5:33, Kingdom Interlinear; 1. Korinčanom 11:3). Podložnost je odločilna za uspeh družine; pomaga, da tvoj zakon ne tarejo nepotrebne težave in nadloge.
14. Kaj lahko naredi žena, če se ne strinja z moževo odločitvijo?
14 Ali to pomeni, da moraš biti tiho, ko tvoj mož sprejema odločitve, za katere meniš, da družini niso najbolj v prid? Ni treba. Abrahamova žena Sara ni molčala, ko je začutila, da je ogrožena blaginja sina Izaka (1. Mojzesova 21:8-10). Podobno se boš kdaj čutila dolžno povedati, kaj misliš. Če boš to storila spoštljivo in ob »pravem času«, bo večina bogaboječih krščanskih mož prisluhnila (Pregovori 25:11). Ali si ne boš samo škodila, če boš nasprotovala možu, kadar sicer ne ravna po tvojem nasvetu, vendar ne krši biblijskih meril? Zapomni si: »Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.« (Pregovori 14:1, AC) Hišo zidaš tudi tako, da se podložiš moževemu poglavarstvu, ga pohvališ za to, kar je naredil in se ne razburjaš zaradi njegovih napak.
15. Kako lahko žena sodeluje pri vzgoji in poučevanju otrok?
15 Dom utrjuješ tudi s tem, ko sodeluješ pri vzgoji in poučevanju vajinih otrok. Pripomoreš lahko na primer k temu, da kot družina redno preučujete Biblijo in da je takšno preučevanje spodbudno. »Ne daj počivati svoji roki«, ko ob vsaki priložnosti poučuješ otroke o Božjih resnicah, naj bo na potovanjih ali ob vsakdanjem nakupovanju (Pridigar 11:6). Pomagaj jim pri pripravi komentarjev za shode ter točk v teokratični šoli oznanjevanja. Bodi pozorna na njihovo družbo (1. Korinčanom 15:33). Ko gre za božanska načela in karanje, daj otrokom vedeti, da sta z možem enotna. Ne dovoli, da vaju otroci z možem spravijo v prepir.
16. a) Kateri biblijski zgled hrabri samohranilce ter tiste, ki so poročeni z drugače verujočim? b) Kako lahko takšnim pomagajo drugi v skupščini?
16 Če si samohranilka ali imaš drugače verujočega zakonskega tovariša, boš morala prevzeti duhovno vodstvo. To bo morda težko in včasih boš celo ob pogum. Vendar ne odnehaj. Timoteja je mati Evnika »od detinstva« poučevala iz svetih spisov, kljub temu da je imela drugače verujočega moža (2. Timoteju 1:5; 3:15). Mnogi med nami se veselijo podobnega uspeha. Če pa glede tega potrebuješ pomoč, se pogovori s starešinami. Morda bodo lahko poskrbeli za nekoga, ki ti bo pomagal priti na shode ter iti na oznanjevanje. Lahko spodbudijo druge, da bodo povabili tvojo družino na izlet ali v družbo. Ali pa bodo lahko poskrbeli za izkušenega oznanjevalca, ki ti bo pomagal začeti preučevati z družino.
Pohvale vredni otroci
17. a) Kako lahko mladi prispevajo k družinski blaginji? b) Kako je bil glede tega zgleden Jezus?
17 Krščanski otroci lahko prispevajo k družinski blaginji, če ubogajo nasvet iz Pisma Efežanom 6:1-3: »Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu, zakaj tako je prav. Spoštuj svojega očeta in svojo mater — to je prva zapoved, ki je združena z obljubo — da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji.« Če sodeluješ s starši, spoštuješ Jehova. Jezus Kristus je bil popoln, zato bi lahko zlahka mislil, da bi mu bilo spod časti, če bi se podložil nepopolnim staršem. Kljub temu »jima je bil pokoren. . . . Jezus pa je napredoval v modrosti in starosti in priljubljenosti pri Bogu in pri ljudeh.« (Luka 2:51, 52)
18., 19. a) Kaj pomeni spoštovati starše? b) Kako lahko postane dom prijetno zatočišče?
18 Ali ne bi moral tudi ti tako spoštovati svojih staršev? ,Spoštovati‘ tu pomeni primerno priznati obstoječo avtoriteto (primerjaj 1. Petrovo 2:17). V večini primerov je človek dolžan tako spoštovati celo svojega drugače verujočega roditelja ali takšnega, ki ni dober zgled. Če sta tvoja starša zgledna kristjana, ju bi moral toliko bolj spoštovati. Zapomni si tudi, da te starši, ki te vodijo in vzgajajo, ne nameravajo neprimerno omejevati. Nasprotno, želijo te zaščititi, da »boš živel« (Pregovori 7:1, 2).
19 Kako ljubeča ureditev je družina! Ko možje, žene in otroci, da, ko vsi sledijo Božjim zakonom za družinsko življenje, postane dom zavetišče, prijetno zatočišče. Vseeno se lahko pri pogovarjanju in vzgoji otrok pojavijo težave. Naslednji članek bo obravnaval, kako lahko rešimo nekatere od njih.
Ali se spomniš
◻ Kakšen vzorec so priskrbeli bogaboječi možje, žene in otroci biblijskih časov?
◻ Kako je krščanstvo osvetlilo moževo vlogo?
◻ Kakšno vlogo naj ima v krščanski družini žena?
◻ Kako lahko mladi kristjani prispevajo k družinski blaginji?
[Slika na strani 9]
»Z ničimer drugim ni krščanstvo tako izstopalo in bilo glede na razuzdano moralo tedanjega časa tako strogo kot s svojim gledanjem na zakon. . . . [S tem] je popeljalo človeštvo v novo dobo.«
[Slika na strani 10]
Če krščanski možje upoštevajo ženine občutke, jih bodo žene rajše odkrivale