Ubogljivost te varuje

ALI bi ti bilo všeč, če bi lahko delal, kar koli bi hotel? Ali si kdaj zaželiš, da ti ne bi nihče govoril, kaj naj delaš? Iskreno mi povej, kaj misliš. –

Ampak kaj je boljše zate? Ali je res modro početi, kar koli hočeš? Ali se stvari ne iztečejo bolje, če ubogaš očeta in mamo? – Bog pravi, da bi moral starša ubogati, torej mora za to obstajati dober razlog. Poglejmo, ali lahko ugotovimo, kateri je ta razlog.

Koliko si star? – Ali veš, koliko je star tvoj oče? – Koliko let pa ima tvoja mama, stara mama ali stari oče? – Oni živijo že veliko dlje od tebe. In kolikor dlje človek živi, toliko več se lahko nauči. Vsako leto sliši, vidi in naredi veliko reči. Zato se mladi lahko učijo od starejših.

Ali poznaš koga, ki je mlajši od tebe? – Ali veš več kot on ali ona? – Zakaj je tako? – Zato ker živiš dlje in si se lahko naučil že več, kot nekdo mlajši.

Kdo živi dlje od tebe, mene ali kogar koli drugega? – Bog Jehova. On ve več kot ti in tudi več kot jaz. Ko nam reče, naj naredimo nekaj, smo lahko prepričani, da je to prav, čeprav nam je to mogoče težko narediti. Ali si vedel, da je bilo nekoč celo Velikemu učitelju težko ubogati? –

Bog je nekoč Jezusa prosil, naj stori nekaj zelo težkega. Jezus je glede tega molil, kot lahko vidiva na sliki. Molil je: ‚Če hočeš, vzemi ta kelih od mene.‘ Jezus je s to molitvijo pokazal, da ni bilo vedno lahko delati tisto, kar je hotel Bog. Ampak kako je Jezus svojo molitev sklenil? Ali veš? –

Jezus jo je sklenil z besedami: »Ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!« (Lukež 22:41, 42) Da, Jezus je hotel, da se izpolni Božja volja, ne pa njegova. Zato se ni obotavljal in je storil, kar je hotel Bog, ne pa, kar je sam menil, da je najboljše.

Kaj se lahko naučimo iz tega? – Naučimo se, da je vedno dobro delati to, kar reče Bog, čeprav morda ni enostavno. Vendar se naučimo še nečesa. Ali veš česa? – Naučimo se, da Bog in Jezus nista ena in ista oseba, kot pravijo nekateri ljudje. Bog Jehova je starejši in ve več kot njegov Sin, Jezus.

Ko Boga ubogamo, kažemo, da ga ljubimo. Biblija pravi: »Ljubezen do Boga je v tem, da se držimo njegovih zapovedi.« (1. Janezov 5:3, EI) Vidiš, vsi moramo ubogati Boga. Tudi ti bi ga rad ubogal, kajne? –

Vzemiva najino biblijo in poglejva, kaj Bog naroča otrokom. Prebrala bova, kaj Biblija pravi v 6. poglavju Lista Efežanom, od 1. do 3. vrstice. Takole piše: »Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu; zakaj to je pravično. ‚Spoštuj očeta svojega in mater svojo‘, ta je zapoved prva z obljubo: ‚da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji‘.«

Vidiš, sam Bog Jehova ti pravi, da moraš ubogati očeta in mamo. Kaj pomeni ‚spoštovati‘ starša? To pomeni, da moraš upoštevati to, kar ti onadva rečeta. Če boš svoja starša ubogal, Bog obljublja, da »se ti bo dobro godilo«.

Rad bi ti povedal zgodbo o ljudeh, ki so si rešili življenje, ker so bili ubogljivi. Ti ljudje so živeli pred mnogimi leti v Jeruzalemu. Večina prebivalcev tega velikega mesta ni poslušala Boga, zato jih je Jezus posvaril, da bo Bog pustil, da njihovo mesto uničijo. Jezus jim je tudi povedal, kako lahko pobegnejo, če ljubijo to, kar je prav. Rekel jim je: ‚Ko boste videli vojske vseokoli Jeruzalema, boste vedeli, da se bliža njegovo uničenje. Takrat je čas, da zbežite iz Jeruzalema v gore.‘ (Lukež 21:20–22)

Prav kakor je rekel Jezus, je prišla vojska, da bi napadla Jeruzalem. Rimska vojska je mesto obkolila. Nato pa so vojaki iz neznanega vzroka odšli. Večina ljudi je mislila, da je nevarnost minila. Zato so ostali v mestu. Ampak kaj jim je Jezus povedal, da bi morali storiti? – Kaj bi storil ti, če bi takrat živel v Jeruzalemu? – Tisti, ki so Jezusu zares verjeli, so zapustili svoj dom in zbežali v gore, daleč proč od Jeruzalema.

Celo leto se nato v Jeruzalemu ni zgodilo nič. In tudi drugo leto ne. Nič drugače ni bilo niti tretje leto. Nekateri so morda mislili, da so tisti, ki so zbežali iz mesta, nespametni. Toda v četrtem letu se je rimska vojska vrnila. Spet je obkolila Jeruzalem. Zdaj je bilo prepozno, da bi pobegnili. Vojska je tokrat mesto uničila. Večina ljudi v mestu je umrla, drugi pa so postali ujetniki.

Kaj pa se je zgodilo s tistimi, ki so ubogali Jezusa? – Bili so na varnem. Bili so daleč proč od Jeruzalema. Zato se jim ni nič zgodilo. Ubogljivost jih je obvarovala.

Ali bo tudi tebe varovalo to, da si ubogljiv? – Starša ti morda vedno znova govorita, da se ne smeš igrati na ulici. Zakaj ti to rečeta? – Zato ker te lahko povozi avto. Mogoče bi si lahko mislil: ‚Saj ni nikjer nobenega avtomobila. Nič hudega se mi ne bo zgodilo. Tudi drugi otroci se igrajo na ulici, pa še nisem videl, da bi se jim kaj zgodilo.‘

Tako je mislila tudi večina prebivalcev Jeruzalema. Potem ko je rimska vojska odšla, je bilo vse videti varno. Ker so v mestu ostali še drugi, so ostali tudi oni. Čeprav so slišali opozorilo, niso ubogali. Zato so izgubili življenje.

Premisli še o nekem drugem primeru. Ali si se kdaj igral z vžigalicami? – Morda je zabavno opazovati, kako vžigalica gori. Vendar je igranje z vžigalicami lahko nevarno. Utegne se zgoditi, da zgori cela hiša, ti pa lahko umreš!

Zapomni si, da ni dovolj, če ubogaš le včasih. Če pa boš vedno ubogal, te bo to res varovalo. Kdo je tisti, ki ti pravi »Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim«? – Bog. In zapomni si, da to pravi zato, ker te ljubi.