Mladi, odločite se za služenje Jehovu
»Izberite si danes, komu boste služili.« (JOZUE 24:15)
1., 2. Katero napačno krščevanje se je pojavilo v tako imenovanem krščanstvu?
»PUSTITE [otrokom], da postanejo kristjani potem, ko so sposobni spoznati Kristusa.« Te besede so proti koncu drugega stoletja n. št. prišle izpod peresa Tertulijana. Nasprotoval je krstu dojenčkov, ki je v odpadlem krščanstvu njegovih dni postajal vse bolj običajna praksa. Cerkveni oče Avguštin je v nasprotju s Tertulijanom in Biblijo trdil, da krst odstrani madež izvirnega greha in da bodo nekrščeni dojenčki obsojeni. To prepričanje je pospeševalo navado, da se dojenčke krsti karseda kmalu po njihovem rojstvu.
2 Mnoge glavne cerkve tako imenovanega krščanstva še vedno krščujejo dojenčke. Poleg tega so v zgodovini vladarji in verski voditelji tako imenovanih krščanskih narodov prisilno krščevali »pogane« na osvojenih področjih. Toda za krst dojenčkov in prisilno krščevanje odraslih ni v Bibliji nobene podlage.
Danes nismo samodejno posvečeni
3., 4. Kaj lahko otrokom posvečenih staršev pomaga, da se prostovoljno posvetijo Bogu?
3 Biblija pokaže, da so otroci Bogu sveti, tudi če je samo eden od staršev zvest kristjan. (1. Korinčanom 7:14) Ali pa to pomeni, da so ti otroci tudi posvečeni Jehovovi služabniki? Ne. Otroci, ki jih vzgajajo Jehovu posvečeni starši, prejemajo pouk, ki jih lahko pripelje do prostovoljne posvetitve Jehovu. Modri kralj Salomon je napisal: »Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje; [. . .] Kamorkoli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj. Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja.« (Pregovori 6:20–23)
4 Vodstvo krščanskih staršev je lahko mladim v zaščito, seveda če so ga pripravljeni sprejemati. Salomon je med drugim dejal: »Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.« »Poslušaj, sin moj, in bodi [postani, NW] moder in po ravnem potu vodi srce svoje.« (Pregovori 10:1; 23:19) Da bi vam mladim koristil pouk, ki ga prejemate od staršev, morate voljno sprejeti nasvete, pouk in vzgojo. Niste se že rodili modri, toda to lahko ‚postanete‘ in prostovoljno hodite po ‚poti življenja‘.
Kaj je usmerjanje uma?
5. Kaj je Pavel svetoval očetom in otrokom?
5 Apostol Pavel je zapisal: »Otroci, bodite poslušni svojim staršem v Gospodu, kajti to je pravično: ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘. To je prva zapoved z obljubo: ‚Da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji.‘ In vi očetje, ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo voljo.« (Efežanom 6:1–4)
6., 7. Kaj spada k temu, da starši vzgajajo otroke tako, da ‚usmerjajo njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘, in zakaj s tem na njih ne vplivajo nepošteno?
6 Ali krščanski starši nepošteno vplivajo na svoje otroke, ko jih vzgajajo, ‚tako da jih disciplinirajo in usmerjajo njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘? Nikakor. Kdo lahko upravičeno obsoja starše, ker učijo svoje otroke to, kar menijo, da je prav in moralno? Ateistov se ne obsoja, ker svoje otroke učijo, da Bog ne obstaja. Rimski katoličani se čutijo dolžne svoje otroke vzgajati v katoliški veri in jih za to le malokdo kritizira. Podobno tudi Jehovovih prič ne bi smeli obtoževati, češ da manipulirajo z umom svojih otrok, ko jih učijo, da bi privzeli Jehovov pogled na temeljne resnice in moralna načela.
7 V Theological Dictionary of the New Testament piše, da se izvirna grška beseda, ki se v Pismu Efežanom 6:4 prevaja z ‚usmerjati um‘, nanaša na proces, v katerem »se skuša naravnati um, popraviti to, kar je napačno, izboljšati duhovni pogled«. Kaj pa, če se kdo od mladih morda upira starševskemu pouku zaradi pritiska vrstnikov oziroma želje po tem, da bi ga sprejeli? Koga lahko v tem primeru dolžimo, da izvaja škodljiv pritisk – starše ali vrstnike? Če vrstniki pritiskajo na mladega človeka, naj vzame drogo, se opija ali nemoralno vede, ali naj bi potem starše obsojali, ker se trudijo popraviti otrokovo razmišljanje in njemu oziroma njej skušajo pomagati, da bi uvidel posledice takšnega nevarnega ravnanja?
8. Kaj je spadalo k temu, da se je Timotej ‚prepričal‘?
8 Apostol Pavel je mlademu Timoteju napisal: »Ostani pri tem, kar si se naučil in o čemer si prepričan, da je resnica, saj veš, od koga si se to naučil. Veš tudi, da že od najzgodnejšega otroštva poznaš svete spise, ki ti morejo dati modrost za rešitev po veri, ki je v Kristusu Jezusu.« (2. Timoteju 3:14, 15) Timoteja sta mati in babica že od najzgodnejšega otroštva poučevali o Svetem pismu in s tem vanj položili trden temelj za vero v Boga. (Apostolska dela 16:1; 2. Timoteju 1:5) Ko sta pozneje postali kristjanki, ga nista silili, naj verjame, ampak sta ga ‚prepričevali‘ z logičnim dopovedovanjem iz Svetega pisma.
Jehova te vabi, da se odločiš
9. a) S čim je Jehova podelil dostojanstvo svojim stvarjenjem in zakaj? b) Kako je svojo svobodno voljo uporabil Božji edinorojeni Sin?
9 Jehova bi lahko svoja stvarjenja naredil kot robote, ki bi bili programirani, da izpolnijo njegovo voljo in drugače niti ne bi mogli ravnati. Toda tega ni storil. Svojim stvarjenjem je podelil dostojanstvo, s tem da jih je obdaril s svobodno voljo. Naš Bog želi imeti prostovoljne podložnike. Vesel je, ko vidi, da mu njegova stvarjenja, starejši in mlajši, služijo iz ljubezni. Najboljši zgled ljubeče podrejenosti Bogu je njegov edinorojeni Sin, za katerega je Jehova rekel: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Matej 3:17) Ta prvorojeni Sin je svojemu Očetu dejal: »Veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj, in postava tvoja je v mojem srcu.« (Psalm 40:8; Hebrejcem 10:9, 10)
10. Kaj je temelj za to, da Jehova sprejme naše služenje?
10 Jehova od teh, ki mu služijo pod vodstvom njegovega Sina, pričakuje, da so se pripravljeni podrejati njegovi volji tako, kakor se je njegov Sin. Psalmist je preroško pel: »Ljudstvo tvoje pojde radovoljno ob dnevi, ko boš skliceval vojno moč svojo; v krasotah svetosti, iz naročja zore ti pride rosa mladega moštva.« (Psalm 110:3) Jehovova celotna organizacija, tako nebeški kot tudi zemeljski del, deluje na temelju ljubeče podrejenosti Božji volji.
11. Pred katero odločitvijo se znajdejo mladi, ki odraščajo v krščanskih družinah?
11 Zato mladi vedite, da vas ne vaši starši ne krščanski starešine v občini ne bodo prisilili, da bi se krstili. To, da služite Jehovu, mora biti vaša želja. Staroveški Jozue je Izraelcem dejal: »Služite [Jehovu] s popolno vdanostjo in v resnici [. . .], izberite si danes, komu boste služili.« (Jozue 24:14–22) Tudi vi se morate sami odločiti, da se boste posvetili Jehovu in namenili svoje življenje izpolnjevanju njegove volje.
Sprejeti odgovornost
12. a) Česa starši ne morejo delati namesto svojih otrok, čeprav jih lahko poučujejo? b) Kdaj mlad človek postane odgovoren Jehovu za svoje odločitve?
12 Pride čas, ko vas, mlade, ne ščiti več zvestoba vaših staršev. (1. Korinčanom 7:14) Učenec Jakob je napisal: »Če torej kdo zna delati, kar je prav, pa tega ne dela, greši.« (Jakob 4:17) Starši ne morejo služiti Bogu namesto svojih otrok in otroci ne morejo služiti Bogu namesto staršev. (Ezekiel 18:20) Ali ste se poučili o Jehovu in njegovih namenih? Ali ste dovolj stari, da naučeno razumete in ste z Njim navezali oseben odnos? Ali ne bi bilo torej logično sklepati, da Bog gleda na vas kot na posameznike, ki so se zmožni odločiti, da mu bodo služili?
13. Kaj bi bilo dobro, da se vprašajo nekrščeni mladi?
13 Ali si mlad in nekrščen ter te vzgajajo bogovdani starši, obiskuješ krščanske shode in sodeluješ pri oznanjevanju kraljestvene dobre novice? Če si, se iskreno preišči: ‚Zakaj to delam? Ali obiskujem shode in oznanjujem zato, ker to od mene pričakujejo starši, ali ker želim ugajati Jehovu?‘ Ali si se prepričal, kaj je »dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja«? (Rimljanom 12:2)
Zakaj bi s krstom odlašal?
14. Kateri biblijski zgledi pokažejo, da naj s krstom ne bi po nepotrebnem odlašal?
14 »Kaj mi preprečuje, da se ne bi dal krstiti?« Etiopijec, ki je zastavil to vprašanje evangelizatorju Filipu, je komaj pred tem izvedel, da je bil Jezus Mesija. Toda Etiopijec je imel dovolj svetopisemskega spoznanja, da je vedel, da mora brez odlašanja odkrito pokazati, da bo od takrat dalje služil Jehovu kot član krščanske občine, in to mu je prineslo veliko radost. (Apostolska dela 8:26–39) Podobno se je Lidija, ki je imela ‚na široko odprto srce, da je pazila na to, kar je Pavel govoril,‘ skupaj z drugimi družinskimi člani takoj ‚dala krstiti‘. (Apostolska dela 16:14, 15) Tudi ječar v Filipih je poslušal Pavla in Sila, ko sta mu ‚oznanila Jehovovo besedo,‘ in ‚on in njegovi domači so se nemudoma dali krstiti‘. (Apostolska dela 16:25–34) Če torej imaš temeljno spoznanje o Jehovu in njegovih namenih, iskreno željo izpolnjevati njegovo voljo, si v občini na dobrem glasu, zvesto obiskuješ shode in sodeluješ v oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu, zakaj bi s krstom odlašal? (Matej 28:19, 20)
15., 16. a) Kakšno napačno mišljenje imajo nekateri mladi, kar jih zadržuje, da se ne krstijo? b) Kako lahko posvetitev in krst mlade varujeta?
15 Ali morda odlašaš s tem pomembnim korakom, ker se bojiš, da te bodo drugi imeli za neodgovornega, če bi pozneje storil kaj napačnega? Če tako razmišljaš, se vprašaj: Ali bi se samo zato, ker se bojiš, da bi nekega dne morda imel prometno nesrečo, odrekel možnosti, da bi si pridobil vozniško dovoljenje? Seveda ne! Prav tako naj ne bi odlašal s krstom, če za to izpolnjuješ pogoje. Pravzaprav te bo to, da si svoje življenje posvetil Jehovu in se odločil, da boš izpolnjeval njegovo voljo, močno spodbujalo, da boš naredil vse, kar bo v tvoji moči, da ne boš napačno ravnal. (Filipljanom 4:13) Mladi, prosimo, ne mislite, da se z odlaganjem krsta ognete svoji odgovornosti. Ko ste dovolj stari, da ste sposobni sprejeti odgovornost, ste Jehovu odgovorni za svoja dejanja, ne glede na to, ali ste krščeni ali ne. (Rimljanom 14:11, 12)
16 Številni Pričevalci po svetu so prepričani, da jim je odločitev, da so se v svojih mladih letih krstili, zelo pomagala. Razmislimo na primer o nekem 23-letnem kristjanu iz Zahodne Evrope. Spominja se, da ga je to, da se je pri 13 letih krstil, spodbujalo, da je pazil, da se ne bi prepustil ‚željam, ki so značilne za mladost‘. (2. Timoteju 2:22) Že zgodaj si je postavil za cilj polnočasno službo. Danes radostno služi v podružničnem uradu Jehovovih prič. Da, vse, ki se odločijo, da bodo služili Jehovu, čakajo bogati blagoslovi, tudi tebe.
17. Na katerih področjih je treba doumevati, kaj je »Jehovova volja«?
17 Posvetitev in krst označujeta začetek življenja, v katerem bomo pri vsem, kar počnemo, upoštevali Jehovovo voljo. Da bi ravnali v skladu s svojo posvetitvijo, bomo morali ‚kar najbolj izrabljati svoj čas‘. Kako lahko to storimo? Tako da čas, ki bi ga sicer porabili za nepomembne stvari, namenimo resnemu preučevanju Biblije, rednemu obiskovanju shodov in temu, da po svojih najboljših močeh sodelujemo pri oznanjevanju ‚dobre novice o kraljestvu‘. (Efežanom 5:15, 16; Matej 24:14) To, da se posvetimo Jehovu in želimo izpolnjevati njegovo voljo, bo dobro vplivalo na vse vidike našega življenja, tudi na to, kako se sprostimo, na naše navade glede hrane in pijače ter na to, kakšno glasbo poslušamo. Zakaj si ne bi izbrali sprostitve, v kateri boste lahko uživali vso večnost? Na tisoče srečnih mladih Prič vam bo povedalo, da je veliko zdravih oblik razvedrila, ki niso v nasprotju z ‚Jehovovo voljo‘. (Efežanom 5:17–19)
»Z vami pojdemo«
18. Kaj bi se mladi morali vprašati?
18 Od leta 1513 pr. n. št. do binkošti leta 33 n. št. je imel Jehova na zemlji organizirano ljudstvo, ki ga je izbral zato, da bi ga častili in zanj pričevali. (Izaija 43:12) Mladi Izraelci so postali del tega naroda ob rojstvu. Od binkošti pa ima Jehova na zemlji nov »narod«, duhovni Izrael, »ljudstvo za svoje ime«. (1. Petrovo 2:9, 10; Apostolska dela 15:14; Galačanom 6:16) Apostol Pavel je dejal, da je Kristus zase očistil »ljudstvo, ki je njegova posebna lastnina in je goreče za dobra dela«. (Titu 2:14) Vi mladi lahko osebno ugotovite, katero je to ljudstvo. Kdo je danes »narod pravični, ki hrani vso zvestobo«, tako da živi v skladu z biblijskimi načeli, zvesto priča za Jehova in oznanja njegovo Kraljestvo kot edino upanje za človeštvo? (Izaija 26:2–4) Poglejte cerkve tako imenovanega krščanstva in druge religije ter primerjajte njihovo vedenje s tem, kar o pravih Božjih služabnikih govori Biblija.
19. O čem se je prepričalo na milijone ljudi po vsem svetu?
19 Na milijone ljudi po vsem svetu, tudi mnogo mladih, se je prepričalo, da ta ‚pravični narod‘ tvori maziljeni ostanek Jehovovih prič. Tem duhovnim Izraelcem pravijo: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23) Iskreno upamo in molimo, da se boste vi mladi odločili, da boste postali del Božjega naroda in si tako ‚izbrali življenje‘ – večno življenje v Jehovovem novem svetu. (5. Mojzesova 30:15–20, SSP; 2. Petrovo 3:11–13)
Za ponovitev
• Kaj zajema usmerjanje uma?
• Kakšno služenje sprejema Jehova?
• Pred katero odločitvijo se znajdejo vsi mladi, ki jih vzgajajo posvečeni starši?
• Zakaj naj ne bi s krstom po nepotrebnem odlašali?
[Sliki na strani 26]
Koga boš poslušal?
[Slika na strani 28]
Kako te lahko posvetitev in krst ščitita?
[Slika na strani 29]
Kaj ti preprečuje, da se ne krstiš?