Starši, naj vam bodo otroci v veselje
»Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja.« (PREGOVORI 23:25)
1. Zaradi česa so lahko otroci svojim staršem v veselje?
KAKO lepo je gledati mladiko, ko se razrašča v veličastno drevo, ki je v okras in daje senco – še posebej, če ste jo posadili in skrbeli zanjo vi! Podobno so staršem, ki skrbijo za otroke, kateri odraščajo v zrele Božje služabnike, le-ti v veliko veselje. Biblijski pregovor pravi: »Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli. Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja!« (Pregovori 23:24, 25)
2., 3. a) Kako se lahko starši ognejo žalosti in bridkosti? b) Kaj potrebujejo tako mladike kot tudi otroci, da bi postali vir veselja?
2 Kljub temu pa otrok ne postane ,pravičen‘ in ,moder‘ kar sam od sebe. Treba si je namreč močno prizadevati, da mladi ne bi postali vir ,žalosti‘ in ,bridkosti‘, prav kakor je morda potreben trud, da bi iz mladike zrastlo veličastno drevo. (Pregovori 17:21, 25) Mladiko lahko z opornimi koli na primer vzgajamo tako, da bo rastla naravnost in postajala močna. Življenjsko važno je, da jo redno zalivamo in morda tudi zaščitimo pred mrčesom. Nazadnje pa bo z obrezovanjem iz nje zrastlo prelepo drevo.
3 Božja Beseda odkriva, da je otroke treba pobožno vzgajati, zalivati z vodo biblijske resnice, ščititi pred moralnim zlorabljanjem in ljubeče disciplinirati, da bi odstranili neželjene osebnostne poteze. Da bi se tem potrebam zadostilo, se še zlasti očete spodbuja, naj vzgajajo svoje otroke »z disciplino in umskim uravnavanjem Jehovovim«. (Efežanom 6:4, NW) Kaj pa k temu spada?
Poudarek na Jehovovih besedah
4. Kakšno odgovornost imajo starši do svojih otrok in kaj se zahteva od staršev, preden jo ti lahko spolnijo?
4 Besedna zveza ,umsko uravnavanje Jehovovo‘ pomeni uravnavati svoje mišljenje, tako da bo ustrezalo Jehovovi volji. Zato morajo starši v razum svojih malčkov vtisniti Jehovovo mišljenje o zadevah. Poleg tega morajo Boga posnemati tudi v sočutnem discipliniranju oziroma prevzgajanju. (Psalm 103:10, 11; Pregovori 3:11, 12) Toda še pred tem morajo starši sami sprejeti Jehovove besede, prav kakor je Jehovov prerok Mojzes opomnil stare Izraelce: »Te besede [od Jehova], ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu.« (5. Mojzesova 6:6)
5. Kdaj in kako naj bi izraelski starši poučevali svoje otroke in kaj pomeni ,zabičevati‘?
5 Starši se bodo z rednim preučevanjem Biblije, poglobljenim premišljevanjem in molitvijo usposobili, da bodo lahko spolnili nadaljnjo Mojzesovo zapoved: »Zabičuj jih [Jehovove besede] svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš!« Hebrejska beseda, prevedena z »zabičuj«, pomeni »ponavljati«, »znova in znova povedati«, »jasno dopovedovati«. Sedaj pa bodite pozorni na to, kako je Mojzes v nadaljevanju poudaril, da moramo ohraniti Jehovove besede na prvem mestu: »Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za spomin med očmi! Napiši jih na hišne podboje in na vrata!« Nedvomno, Jehova od staršev zahteva, da so do svojih otrok redno ljubeče pozorni! (5. Mojzesova 6:7–9, EI)
6. Kaj naj bi starši zabičevali svojim otrokom in s kakšno koristjo?
6 Katere so »te besede« od Jehova, ki so jih morali starši zabičevati svojim otrokom? Mojzes je malo pred tem ponovil zapovedi, ki jih ponavadi imenujejo kar Deset Božjih zapovedi, skupaj s temi, ki prepovedujejo moriti, prešuštvovati, krasti, krivo pričevati in hrepeneti. Te nravne zahteve, pa tudi zapoved naj ,ljubijo GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje‘, so bile tisto, kar naj bi izraelski starši še posebej zabičevali svojim mladim. (5. Mojzesova 5:6–21; 6:1–5) Mar se ne strinjate, da je to vzgoja, ki jo potrebujejo tudi današnji otroci?
7. a) S čim se v Bibliji primerja otroke? b) Kaj bomo sedaj preiskali?
7 Izraelskemu očetu je bilo rečeno: »Žena tvoja bode kakor trta rodovitna znotraj v hiši tvoji, otroci tvoji kakor oljkovo mladje okrog mize tvoje.« (Psalm 128:3) Toda da bi bile »mladike« svojim staršem v veselje, ne pa v žalost, se morajo le-ti osebno vsak dan zanimati za svoje otroke. (Pregovori 10:1; 13:24; 29:15, 17) Vabimo vas, da skupaj preiščemo, kako lahko starši otroke vzgajajo, duhovno zalivajo, ščitijo in ljubeče disciplinirajo, tako da so jim ti zares v veselje.
Vzgajati od detinstva
8. a) Kdo je bil kot oporni kol Timoteju? b) Kdaj sta ga začeli vzgajati in s kakšnim rezultatom?
8 Pomislite na Timoteja, ki sta mu, figurativno rečeno, pomagala dva trdno vsajena oporna kola – mati in stara mati. Ker je bil Timotejev oče Grk in očitno nevernik, sta bili njegova judovska mati Evnika in njena mati Loida tisti, ki sta fanta »od detinstva« vzgajali v ,Svetem pismu‘. (2. Timoteju 1:5; 3:15, EI; Dejanja 16:1) Njuna prizadevnost pri poučevanju Timoteja – še kot dojenčka – o ,čudesih [Jehovovih], ki jih je storil‘, je bila bogato poplačana. (Psalm 78:1, 3, 4) Timotej je namreč postal misijonar v oddaljenih deželah, morda še v svojih najstniških letih, in je imel pomembno vlogo pri utrjevanju zgodnjih krščanskih občin. (Dejanja 16:2–5; 1. Korinčanom 4:17; Filipljanom 2:19–23)
9. Kako se lahko mladi naučijo ogibati zank pridobitništva?
9 Starši, kot kakšni oporni koli ste? Ali na primer želite, da bi vaši otroci razvili uravnovešeno gledišče o gmotnih rečeh? Potem jim morate dati primeren zgled, tako da se ne ženete za vsemi najnovejšimi pripomočki ali drugimi rečmi, ki jih v resnici sploh ne potrebujete. Če se boste gnali za gmotnimi pridobitvami, ne bodite presenečeni, če vas bodo otroci v tem posnemali. (Matevž 6:24; 1. Timoteju 6:9, 10) Če namreč oporni koli niso ravni, kako bodo potem mladike rastle naravnost?
10. Čigavo vodstvo bi morali starši vedno iskati in kakšno stališče bi morali imeti?
10 Starši, ki so jim otroci v veselje, bodo pri vzgajanju nenehno iskali božansko pomoč in bodo vedno pretehtali, kaj njihovim otrokom duhovno najbolj koristi. Mati štirih otrok je povedala: »Še preden so se nama rodili otroci sva redno molila k Jehovu, naj nama pomaga, da bova dobra roditelja, da bi naju vodila njegova Beseda in da bi jo udejanjala v življenju.« Dodala je: » ,Jehova je na prvem mestu‘ ni bila samo navadna fraza, temveč način našega življenja.« (Sodniki 13:8)
Redno oskrbovati z »vodo«
11. Kaj potrebujejo za rast mladike kakor tudi otroci?
11 Mladike pa še zlasti potrebujejo nenehno zalogo vode. V prid temu govori dejstvo, da drevesa, ki rastejo poleg reke, zelo dobro uspevajo. (Primerjaj Razodetje 22:1, 2.) Tudi otroci bodo duhovno dobro uspevali, če jih bodo starši redno oskrbovali z vodo biblijske resnice. Toda pri tem morajo upoštevati, koliko časa je lahko njihov otrok miselno zbran. Morda bodo pogostejša kratkotrajna učna obdobja učinkovitejša, kot pa nekaj dolgih. Ne podcenjujte vrednosti takšnih krajših učnih obdobij. Skupaj preživeti čas je zelo pomemben, da se med roditeljem in otrokom ustvari vez oziroma bližina, h kateri Sveto pismo nenehno spodbuja. (5. Mojzesova 6:6–9; 11:18–21; Pregovori 22:6)
12. Kakšne vrednosti je skupna molitev z malčki?
12 Enega od takšnih učnih obdobij z malčki lahko imate ob koncu dneva. Neka mladenka se spominja: »Starša sta se vsako noč usedla na konec postelje in nas poslušala, ko smo izgovarjali lastno molitev.« Druga pa je o vrednosti takšnega ravnanja rekla: »To mi je postala navada, tako da sedaj molim k Jehovu vsako noč preden grem v posteljo.« Kadar otroci dnevno poslušajo svoje starše govoriti o Jehovu in moliti k njemu, postane Jehova zanje resnična oseba. Neki mladenič je rekel: »Med molitvijo k Jehovu sem lahko zaprl oči in videl resnično dedku podobno osebo. Starši so mi pomagali uvideti, da ima Jehova določeno vlogo v vsem, kar delamo in govorimo.«
13. Kaj lahko spada k rednim učnim obdobjem?
13 Da bi malčkom pomagali vsrkati vodo biblijske resnice, lahko starši v redna učna obdobja včlenijo mnogo praktičnih reči. Starša dveh prednajstnikov sta rekla: »Otroka sva že v prvih nekaj tednih življenja začela vzgajati, naj bosta v kraljestveni dvorani pri miru.« Neki oče je opisal, kaj je delala njegova družina: »Na kartotečne kartice smo napisali vse biblijske knjige, potem pa jih je vsak od nas skušal pravilno razvrstiti. Otroci so se tega vedno veselili.« Mnoge družine imajo krajše učno obdobje pred obrokom ali po njem. Neki oče je rekel: »Večerja je bila vedno ustrezen čas za razpravljanje o dnevnem biblijskem stavku.«
14. a) Katerih duhovno nagrajujočih dejavnosti se lahko lotite z malčki? b) Kakšne učne sposobnosti imajo otroci?
14 Malčki pa uživajo tudi pri poslušanju živopisnih biblijskih pripovedi iz Moje knjige biblijskih zgodb.a »Ko so bili otroci še majhni,« je izjavil neki par, »smo najprej pregledali lekcijo iz knjige Biblijske zgodbe, potem pa so si otroci nadeli kostume in zaigrali vloge v obliki kratke drame. To so imeli zelo radi in pogosto so vztrajali pri tem, da med poukom zaigrajo več kot eno zgodbo.« Ne podcenjujte učnih sposobnosti svojega otroka! Štiriletniki so si zapomnili cela poglavja iz knjige Biblijske zgodbe in se celo naučili brati Biblijo! Neka mladenka se spominja, da je pri približno treh letih in pol kar naprej napačno izgovarjala »sodne odločitve«, toda njen oče jo je spodbudil, naj še naprej vadi.
15. O čem lahko razpravljate s svojimi otroci in kaj dokazuje, da so takšne razprave dragocene?
15 Med učnimi obdobji pa lahko svoje malčke pripravite, da bodo delili vodo resnice tudi z drugimi, na primer s komentiranjem na shodih. (Hebrejcem 10:24, 25) »Med vajami sem morala komentirati s svojimi besedami,« se spominja neka mladenka. »Gradiva nisem smela kar prebrati, ne da bi ga razumela.« Poleg tega lahko otroke poučite, da bodo smiselno sodelovali v terenski strežbi. Neka ženska, ki so jo vzgojili bogaboječi starši, pojasnjuje: »Nikoli nismo bili samo nemi spremljevalci, ki bi starše zgolj spremljali pri njihovem delu. Vedeli smo, da prispevamo svoje, pa čeprav je bilo treba samo pozvoniti na hišni zvonec in ponuditi vabilo na shode. S skrbno pripravo pred dejavnostmi ob koncu tedna smo vedeli, kaj bomo rekli. Niti eno sobotno jutro se ni zgodilo, da bi se zbudili in se spraševali, ali gremo v strežbo. Vedeli smo, da gremo.«
16. Zakaj je rednost pri vodenju družinskega pouka z otroki pomembna?
16 Tega, kako potrebno je redno zadovoljevati potrebe malčkov po vodi biblijske resnice, se ne dá dovolj poudariti, kar pomeni, da je tedenski družinski biblijski pouk življenjsko važen. Oče dveh otrok trdi, da je »glavni dejavnik, ki otroke draži, nedoslednost«. (Efežanom 6:4) Rekel je: »Z ženo sva izbrala dan in uro za družinski pouk ter ga zvesto vodila po tem urniku. Ni trajalo dolgo in otroci so ga ob dogovorjenem času že kar pričakovali.« Vso to vzgajanje od detinstva je pomembno, v skladu s splošno znanim rekom: »Kakršne oblike je mlado protje, takšno drevo bo zraslo iz njega.«
17. Kaj je enako pomembno, kot je oskrbovanje malčkov z biblijskimi resnicami?
17 Oskrbovanje malčkov z biblijskimi resnicami je sicer pomembno, toda enako pomemben je tudi starševski zgled. Ali vas otroci vidijo, da preučujete, redno obiskujete shode, sodelujete v terenski strežbi, pač, da z veseljem opravljate Jehovovo voljo? (Psalm 40:8) Življenjsko važno je, da to vidijo. Omembe vredno je, kaj je o svoji materi, ki je prenašala nasprotovanje moža in je šest otrok vzgojila v zveste Pričevalce, rekla ena hčerka: »Kar nas je najbolj prevzelo, je bil materin lastni zgled – bil je glasnejši od besed.«
Priskrbeti malčkom zaščito
18. a) Kako lahko starši otrokom priskrbijo zaščito, ki jo ti potrebujejo? b) Kakšen napotek so dobili izraelski malčki glede razmnoževalnih telesnih delov?
18 Mladike je treba pogosto zaščititi pred nevarnim mrčesom. Podobno tudi malčki v tej zli stvarnosti potrebujejo zaščito pred ,hudobnimi ljudmi‘. (2. Timoteju 3:1–5, 13) Kako pa jih lahko starši zaščitijo? Tako da jim pomagajo pridobiti si božansko modrost! (Propovednik 7:12) Jehova je zapovedal Izraelcem – tudi njihovim ,otročičem‘ – naj prisluhnejo branju njegove Postave, v kateri med drugim piše, kako prepoznati primerno in neprimerno spolno vedenje. (5. Mojzesova 31:12; 3. Mojzesova 18:6–24) Večkrat so omenjeni razmnoževalni telesni deli, med drugim »modnik« in »spolni organ« (NW). (3. Mojzesova 15:1–3, 16; 21:20; 22:24; 4. Mojzesova 25:8; 5. Mojzesova 23:10) Današnji svet je izredno pokvarjen, zato malčki morajo vedeti, kakšna je primerna in neprimerna raba teh telesnih delov, ki so del stvarstva, o katerem je Bog rekel, da je »prav dobro«. (1. Mojzesova 1:31, EI; 1. Korinčanom 12:21–24)
19. Kaj je primerno poučiti malčke glede njihovih intimnih telesnih delov?
19 Najboljše bi bilo, da oba starša skupaj, oziroma vsak odrasel skrbnik, otroka seznanita z njegovimi intimnimi telesnimi deli. Potem pa bi mu morala pojasniti, da ne bi smel nobenemu drugemu človeku dovoliti, da jih tam otipava. Ker nadlegovalci otrok pogosto preskusijo, kako se malčki odzivajo na komaj opazno spolno zbliževanje, bi morali otroka naučiti, da se temu odločno upre in reče: »Zatožil te bom!« Naučite svoje malčke, da bi morali vedno povedati, kadar bi se jih kdor koli želel dotakniti in bi se zaradi tega počutili nelagodno, pa naj so grožnje še tako zastrašujoče.
Ljubeče disciplinirati
20. a) Kako je discipliniranje podobno obrezovanju? b) Kaj je prvi učinek discipliniranja, toda kakšen je rezultat?
20 Malčkom koristi ljubeče discipliniranje tako kot drevesu obrezovanje. (Pregovori 1:8, 9; 4:13; 13:1) S tem ko obrežemo nezaželene veje, pospešimo rast drugih. Če se torej vaši otroci osredotočajo še posebej na gmotne dobrine ali pa se nagibajo k slabi družbi oziroma nezdravemu razvedrilu, so ta napačna nagnjenja kakor veje, ki jih je treba odrezati. Če jih boste odstranili, bo to vašim otrokom pomagalo, da bodo rastli v duhovni smeri. Takšno discipliniranje sprva morda ni videti prijetno, tako kot lahko drevo z obrezovanjem nekoliko prizadenemo. Toda rezultat discipliniranja je obnovljena rast v smeri, v katero želite, da bi rastel vaš otrok. (Hebrejcem 12:5–11)
21., 22. a) Kaj nakazuje, da discipline ni prijetno ne dajati ne prejemati? b) Zakaj starši otrokom ne bi smeli odtegovati discipline?
21 Vsi dobro vemo, da discipliniranje ni prijetno, pa naj ga dajemo ali prejemamo. »Sin je precej časa preživljal z mladeničem, pred katerim so me starešine posvarili, da ni dobra družba,« je pripomnil neki oče. »Ukrepati bi moral hitreje, kot pa sem. Sin se sicer ni zapletel v nikakršen očiten pregrešek, pa je vseeno trajalo kar nekaj časa, da sem popravil njegovo razmišljanje.« Sin je pripomnil: »Ko sem pretrgal stike s svojim najboljšim prijateljem, sem bil na tleh.« Dodal pa je: »Dobro sem se odločil, saj je bil kmalu za tem izobčen.«
22 »Poučna svarila so pot življenja,« pravi Božja Beseda. Zato ne glede na to, kako težko vam je otroka morda disciplinirati, discipline otroku nikar ne odtegujte. (Pregovori 6:23; 23:13; 29:17) Sčasoma vam bodo hvaležni, da ste jih popravili. »Spominjam se, da sem bil na starše zelo jezen, kadar so me disciplinirali,« se spominja neki mladenič. »A bi bil sedaj še bolj jezen, če me takrat ne bi disciplinirali.«
Nagrada, vredna truda
23. Zakaj je vsa ljubeča pozornost, ki je investirana v mlade, vredna truda?
23 Otroci, ki so staršem, pa tudi drugim v veselje, so plod obilne vsakodnevne in ljubeče pozornosti, o tem ne more biti nobenega dvoma. Vendar pa je ves trud, ki je investiran vanje – pa naj so to telesni ali duhovni otroci – vreden nagrade, ki se jo dá uživati. Ostareli apostol Janez je to pokazal, ko je pisal: »Večjega veselja nimam od tega, da slišim, da otroci moji žive v resnici.« (3. Janezov 4)
[Podčrtna opomba]
a Izdala Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
Ali se spomnite?
◻ Kaj potrebujejo tako mladike kot tudi otroci, da bi postali hvalevredni?
◻ Kako lahko starši v bistvu služijo kot učinkoviti oporni koli?
◻ Kaj lahko spada k učnim obdobjem z malčki in česa bi jih morali naučiti ogibati se?
◻ Kako discipliniranje koristi otroku, podobno kot obrezovanje koristi drevesu?
[Navedba vira slike na strani 10]
Z dovoljenjem Green Chimney’s Farm