‚Uprite se Hudiču‘
»Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.« (JAKOB 4:7)
1. Kaj lahko rečemo o današnjem svetu in zakaj morajo biti maziljenci in njihovi družabniki oprezni?
»BOG je izginil, Hudič pa ostaja.« Besede francoskega pisatelja Andréja Malrauxa bi lahko mirno naobrnili na svet, v katerem živimo. To, kar ljudje počnejo, gotovo bolj odseva Hudičeve zvijače kakor pa Božjo voljo. Satan zapeljuje ljudi »z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bo predstavljal tistim, ki gredo v pogubo.« (2. Tesaloničanom 2:9, 10, SSP) Toda Satan je v teh »zadnjih dneh« usmeril večjo pozornost na Božje posvečene služabnike in se vojskuje z maziljenimi kristjani, »ki spolnjujejo božje zapovedi in pričujejo za Jezusa«. (2. Timoteju 3:1; Razodetje 12:9, 17, Ekumenska izdaja) Ti Priče in njihovi družabniki z zemeljskim upanjem morajo biti budni.
2. Kako je Satan zapeljal Evo in kakšno bojazen je izrazil apostol Pavel?
2 Satan je pravi goljuf. Izkoristil je kačo in zavedel Evo v razmišljanje, da bi bila srečnejša, če bi ravnala neodvisno od Boga. (1. Mojzesova 3:1–6) Apostol Pavel je približno štiri tisočletja kasneje izrazil bojazen, da ne bi tudi maziljeni kristjani v Korintu postali žrtev Satanovih zvijač. Pisal je: »Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.« (2. Korinčanom 11:3) Satan kvari ljudem um in pači njihovo razmišljanje. Prav kakor je zapeljal Evo, lahko tudi kristjane navede k zmotnemu razmišljanju in mišljenju, da je njihova sreča odvisna od nečesa, česar Jehova in njegov Sin ne odobravata.
3. Kakšno zaščito pred Hudičem daje Jehova?
3 Satana lahko primerjamo z lovcem ptičev, ki nastavlja pasti, da bi ulovil nič hudega sluteče žrtve. Da bi se ognili Satanovim pastem, moramo ‚stanovati v zavetju Najvišjega‘, kar v prenesenem pomenu predstavlja zaščito, ki jo Jehova zagotovi tistim, ki s svojim življenjem kažejo, da priznavajo njegovo vesoljno suverenost. (Psalm 91:1–3) Potrebujemo celotno zaščito, ki jo Bog daje po svoji Besedi, svojem duhu in organizaciji, da bi »mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve«. (Efežanom 6:11) Hudič si nedvomno pomaga z mnogimi zvijačami, da bi Jehovove služabnike ujel v zanko.
Pasti, ki jih je Satan nastavil zgodnjim kristjanom
4. V kakšnem svetu so živeli zgodnji kristjani?
4 Kristjani iz prvega in drugega stoletja n. š. so živeli v času, ko je bil rimski imperij na vrhuncu svoje moči. Obdobje pax Romana (rimski mir) je omogočilo razcvet trgovine. Takšna blaginja je vladajočemu razredu prinesla veliko prostega časa. Vladarji so tudi preprostim ljudem zagotovili obilico zabave, da se ti ne bi uprli. Bila so obdobja, ko je bilo toliko prostih dni, kolikor delovnih. Voditelji so z denarjem iz državne blagajne oskrbovali ljudstvo s kruhom in igrami. Polnili so jim trebuh in zabavali um.
5., 6. a) Zakaj za kristjane ni bilo primerno obiskovati rimskih gledališč in amfiteatrov? b) Kakšno zvijačo je Satan uporabljal in kako so se ji kristjani lahko ognili?
5 Ali so bile takšne razmere nevarne za zgodnje kristjane? Sodeč po svarilih, ki so jih pisali zgodnji poapostolski pisci, kot denimo Tertulijan, je bila večina takratnih dejavnosti v prostem času duhovno in moralno zelo nevarnih za prave kristjane. Na primer, večino praznovanj in iger so prirejali v čast poganskim bogovom. (2. Korinčanom 6:14–18) V gledališčih so bile celo mnoge klasične igre odigrane skrajno nemoralno ali pa krvavo nasilno. Navdušenje javnosti nad klasičnimi deli se je sčasoma poleglo in nadomestile so jih opolzke pantomime. Zgodovinar Jérôme Carcopino v svoji knjigi Daily Life in Ancient Rome piše: »V teh igrah so lahko igralke nastopale popolnoma gole [. . .] Bilo je veliko prelite krvi. [. . .] [V mimih] so do skrajnosti prikazovali razbrzdanost, ki je zasvojila množice glavnega mesta. Takšne predstave se jim niso studile, saj so jim čustva zaradi strašnega mesarjenja v amfiteatru že zdavnaj otopela in njihova narava se je spridila.« (Matevž 5:27, 28)
6 V amfiteatrih so se gladiatorji bojevali drug z drugim do smrti ali z zvermi, bodisi da so jih ubili ali pa so te ubile njih. Obsojene zločince in nazadnje tudi mnogo kristjanov so vrgli razjarjenim zverem. Celo v tem zgodnjem času je Satan hotel z zvijačo zmanjšati človekov odpor do nemorale in nasilja, vse dokler ni to postalo nekaj vsakdanjega in je ljudstvo po tem povpraševalo. Kdor se ni hotel ujeti v to past, se je moral ogibati gledališč in amfiteatrov. (1. Korinčanom 15:32, 33)
7., 8. a) Zakaj je bilo nemodro, če je kristjan spremljal dirke v zapregah? b) Kako je lahko Satan uporabil rimska kopališča kot past za kristjane?
7 Dirke v zapregah v velikih podolgovatih arenah, imenovanih cirkusi, so bile nedvomno zelo vznemirljive, vendar za kristjane nesprejemljive, saj je občinstvo pogosto postalo nasilno. Neki pisec iz tretjega stoletja je poročal, da se je nekaj gledalcev steplo, Carcopino pa izjavlja, da so pod oboki cirkuške zgradbe »služili svoj denar astrologi in prostitutke«. Jasno je torej, da rimski cirkusi niso bili primerni za kristjane. (1. Korinčanom 6:9, 10)
8 Kaj pa slavna rimska kopališča? Prav gotovo ni bilo narobe kopati se zaradi osebne čistoče. Toda mnoga rimska kopališča so bila velikanski objekti, v katerih so bile tudi sobe za masažo, telovadnice, sobe za igranje na srečo ter prostori, kjer se je jedlo in pilo. Čeprav je bil za vsak spol teoretično določen čas kopanja, so pogosto dopuščali skupna kopanja. Klement Aleksandrijski je zapisal: »Kopališča so bila brez razlike odprta za moške in ženske; tam so se slekli za razbrzdan užitek.« Satan je táko zakonito javno ustanovo zlahka uporabil kot past za kristjane. Modri niso obiskovali takšnih krajev.
9. Katerih zank so se zgodnji kristjani morali ogibati?
9 V času ko je bil rimski imperij na vrhuncu svoje moči, so se ljudje radi kratkočasili z igrami na srečo. Zgodnji kristjani so se lahko stavam na dirkah ognili tako, da niso zahajali v cirkuse. Manjše hazarderske igre se je nezakonito igralo tudi v zakotnih sobah gostišč in krčem. Igralci so stavili na liho oziroma sodo število kamenčkov ali koščkov kosti v soigralčevi roki. Igranje na srečo je ljudem začinilo življenje, saj so upali, da bodo tako zlahka prišli do denarja. (Efežanom 5:5) Poleg tega so bile natakarice v takšnih točilnicah pogosto prostitutke, kar je pomenilo še nevarnost spolne nemorale. Takšne so bile nekatere zanke, ki jih je Satan nastavil kristjanom, živečim v mestih rimskega imperija. Ali so danes razmere kaj drugačne?
Današnje Satanove zanke
10. Kako so današnje razmere podobne tistim, ki so prevladovale v rimskem imperiju?
10 Satanove zvijače se skozi stoletja na splošno niso spremenile. Apostol Pavel je kristjanom, ki so živeli v pokvarjenem Korintu, krepko svetoval, da jih ne bi »okanil [S]atan«. Dejal je: »Niso nam njegove [Satanove] misli neznane.« (2. Korinčanom 2:11) Danes so razmere v mnogih razvitih deželah podobne razmeram, ki so prevladovale v rimskem imperiju, ko je bil ta na vrhuncu. Veliko ljudi še nikoli ni imelo toliko prostega časa, kot ga ima zdaj. Državne loterije vzbujajo žarek upanja celo revnim. Obilo je cenene zabave, ki ljudem zaposluje misli. Športni stadioni so polni, ljudje igrajo na srečo, občinstvo postane včasih nasilno in tudi igralci so pogosto takšni. Ušesa polni ponižujoča glasba, na gledaliških odrih, na filmskih platnih in po televiziji pa je veliko opolzkih prizorov. V nekaterih deželah je priljubljena skupna savna in skupno kopanje v toplih vrelcih, da niti ne omenjamo nudističnih plaž. Podobno kot v prvih stoletjih krščanstva skuša Satan s svetnimi dejavnostmi v prostem času zapeljati Božje služabnike.
11. Kakšne zanke tičijo v želji po sprostitvi?
11 Povsem normalno je, da v svetu, kjer je stres nekaj običajnega, občutimo potrebo po tem, da se sprostimo ali delamo kaj drugega. Vendar podobno, kakor so lahko bile določene značilnosti rimskih kopališč nevarne za zgodnje kristjane, so se nekateri počitniški objekti in letovišča izkazali kot zanka, s katero Satan zapeljuje današnje kristjane v nemoralo in prekomerno pitje. Pavel je kristjanom v Korintu pisal: »Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi. Streznite se k pravičnosti in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga.« (1. Korinčanom 15:33, 34, SSP)
12. S kakšnimi zvijačami med drugim Satan zapeljuje današnje Jehovove služabnike?
12 Kot smo videli, je Satan pri Evi uporabil zvijačo, da bi pokvaril njeno razmišljanje. (2. Korinčanom 11:3) Ena od današnjih Hudičevih zank je, da navaja kristjane k razmišljanju, češ da bodo drugim bolje pomagali do resnice, če bodo, kolikor se le da, pokazali, da so Jehovove priče povsem normalni ljudje. Včasih gredo v tem predaleč in zgodi se ravno nasprotno. (Hagaj 2:12–14) Satan prav tako zvijačno spodbuja posvečene kristjane, mlajše in starejše, naj živijo dvojno življenje in ‚žalijo svetega Duha Božjega‘. (Efežanom 4:30) Nekateri so se v to past ujeli z internetom.
13. Katera prikrita zanka spada med Hudičeve zvijače in kateri nasvet iz Pregovorov je zato ustrezen?
13 Nadaljnja Satanova zanka je prikrit okultizem. Noben pravi kristjan ne bo namerno stikal po satanizmu ali spiritizmu. Kljub temu pa nekateri nehote popustijo in niso več toliko pozorni, ko gre za filme, televizijske oddaje, video igrice ter celo otroške knjige in stripe, ki poudarjajo nasilje ali skrivnostne praktike. Na daleč se moramo ogibati vsega, kar namiguje na okultno. Modri pregovor pravi: »Lovilne pasti so na poti izprijenega, kdor pazi na svoje življenje, se jih na daleč ogiblje.« (Pregovori 22:5, SSP) Ker je Satan »bog tega sveta«, se lahko prav v vsem, kar je zelo priljubljeno, skriva katera od njegovih pasti. (2. Korinčanom 4:4; 1. Janezov 2:15, 16)
Jezus se je uprl Hudiču
14. Kako se je Jezus uprl Hudičevi prvi skušnjavi?
14 Jezus je dal odličen zgled za to, kako se upreti Hudiču, da bo ta bežal. Po tem, ko se je krstil in 40 dni postil, ga je Satan skušal. (Matevž 4:1–11) Pri prvi skušnjavi je Satan izkoristil lakoto, ki jo je Jezus začutil po postu in je bila nekaj povsem naravnega. Satan ga je spodbudil, naj s svojim prvim čudežem zadovolji telesno potrebo. Jezus mu je citiral Peto Mojzesovo knjigo 8:3 in zavrnil sebično izkazovanje moči ter postavil duhovno hrano pred telesno.
15. a) Katero naravno željo je izrabil Satan, da je preizkusil Jezusa? b) Katera je ena od glavnih zvijač, ki jo Hudič danes uporablja pri Božjih služabnikih, toda kako se mu lahko upremo?
15 Pri tej skušnjavi je zanimivo to, da Hudič ni pritiskal na Jezusa, naj zagreši spolno nemoralo. Videti je bilo, da je bilo naravno hrepenenje po hrani, ki ga je zbudila lakota, v tistem trenutku najmočnejša telesna želja, ki bi jo lahko Satan izrabil, da bi preizkusil Jezusa. Kakšne skušnjave uporablja Hudič danes, da bi zavedel Božje ljudstvo? Teh je mnogo in so različne, vendar so spolne skušnjave ena glavnih zvijač, s katerimi skuša zlomiti značajnost Jehovovega ljudstva. Če posnemamo Jezusa, lahko kljubujemo Hudiču in se skušnjavam upremo. Podobno kot je Jezus pokvaril Satanu načrte, tako da se je spomnil ustreznih stavkov iz Pisem, se lahko tudi mi, ko smo v skušnjavi glede spolne nemorale, spomnimo svetopisemskih stavkov, kot sta Prva Mojzesova knjiga 39:9 in Prvi list Korinčanom 6:18.
16. a) Kako je Satan izkusil Jezusa drugič? b) Kako nas morda Satan skuša nagovoriti, da bi preizkusili Jehova?
16 Hudič je nato izzval Jezusa, naj skoči s tempeljskega obzidja in preizkusi Boga, ali ga lahko zaščiti s svojimi angeli. Jezus ni hotel izkušati svojega Očeta. Pri tem je citiral Peto Mojzesovo knjigo 6:16. Satan nas morda ne bo izzval, da bi skočili s tempeljskega zidu, lahko pa nas nagovarja, naj preizkusimo Jehova. Ali nas mika videti, do kod lahko posnemamo svetne kaprice glede oblačenja in urejanja, ne da bi se nam svetovalo? Ali nas mami vprašljiva zabava? Tedaj morda preizkušamo Jehova. Če imamo takšne težnje, se lahko Satan, namesto da bi bežal od nas, zadrži pri nas in nas vztrajno skuša zvabiti na svojo stran.
17. a) Kako je Hudič v tretje preizkusil Jezusa? b) Kako se lahko Jakobov list 4:7 izpolni na nas?
17 Tudi ko je Satan ponudil Jezusu vsa zemeljska kraljestva v zameno za eno samo dejanje čaščenja, se mu je Jezus ponovno uprl, tako da je navedel svetopisemski stavek in se odločno zavzel za to, da se časti samo njegovega Očeta. (5. Mojzesova 5:9; 6:13; 10:20) Satan nam ne bo ponudil ravno zemeljskih kraljestev, vendar nas nenehno skuša premamiti z gmotnim bliščem, celo z željo po majhnem lastnem kraljestvu. Ali se odzovemo podobno kakor Jezus in smo vdani samo Jehovu? Če da, bomo tudi mi doživeli to, kar je Jezus. V Matevževem poročilu beremo: »Tedaj ga hudič pusti.« (Matevž 4:11) Satan nas bo pustil, če se mu odločno upremo, tako da se spomnimo ustreznih biblijskih načel in jih udejanjamo. Učenec Jakob je zapisal: »Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.« (Jakob 4:7) Neki kristjan je pisal v podružnični urad Jehovovih prič v Franciji: »Satan je zares zvit. Kljub najboljšim namenom zelo težko obvladujem čustva in želje. Vendar s pogumom, potrpežljivostjo, predvsem pa z Jehovovo pomočjo lahko ohranjam značajnost in se močno oklepam resnice.«
Povsem opremljeni, da se upremo Hudiču
18. Katero duhovno orožje nas opremi, da se lahko upremo Hudiču?
18 Jehova nas je oskrbel z vsem duhovnim orožjem, da bi lahko ‚stali zoper zvijačne naklepe hudičeve‘. (Efežanom 6:11–18) Ljubezen do resnice nam bo opasala ledja oziroma nas pripravila za krščansko delo. Naša odločenost držati se Jehovovih meril pravičnosti nam bo kakor oklep varovala srce. Če smo obuti z dobro novico, bomo redno sodelovali v oznanjevanju, kar nas bo duhovno okrepilo in zaščitilo. Naša močna vera bo podobna velikemu ščitu, ki nas bo varoval pred ‚gorečimi strelami Hudobnega‘, njegovimi napadi in skušnjavami. Trdno upanje v izpolnitev Jehovovih obljub bo kakor čelada ščitilo naše razmišljanje in nam dajalo duševni mir. (Filipljanom 4:7) Če bomo spretno rokovali z Božjo Besedo, bo ta postala kakor meč, s katerim bomo lahko pomagali ljudem, da se osvobodijo Satanovega duhovnega suženjstva. Z Božjo Besedo se lahko tudi obranimo, prav kakor se je Jezus, ko je bil skušan.
19. Kaj moramo nujno storiti, poleg tega da ‚se upiramo hudiču‘?
19 Če si nadenemo ‚vse orožje Božje‘ in ne nehamo moliti, smo lahko prepričani, da nas bo Jehova zaščitil ob Satanovem napadu. (Janez 17:15; 1. Korinčanom 10:13) Toda Jakob je pokazal, da ni dovolj le ‚upreti se hudiču‘. Predvsem se moramo tudi ‚podložiti Bogu‘, ki skrbi za nas. (Jakob 4:7, 8) V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko to storimo.
Kako bi odgovorili?
• Katerih Satanovih zank so se morali ogibati zgodnji kristjani?
• S katerimi zvijačami skuša Satan danes zapeljati Jehovove služabnike?
• Kako se je Jezus uprl Hudičevim skušnjavam?
• Katero duhovno orožje nam pomaga upreti se Hudiču?
[Slika na straneh 8, 9]
Jezus se je odločno uprl Hudiču
[Slike na strani 10]
Kristjani v prvem stoletju so zavrnili nasilno in nemoralno zabavo
[Vir slike]
The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck