Kako prepoznati in premagati vsakršno duhovno slabost

AHIL JE BIL PO GRŠKI MITOLOGIJI NAJPOGUMNEJŠI GRŠKI bojevnik v trojanski vojni, pohodu proti Troji. Po legendi naj bi ga mati kot dojenčka potopila v vodo reke Stiks in ga tako naredila neranljivega, razen tam, kjer ga je držala – pregovorna Ahilova peta. In prav tja ga je smrtno zadela usodna puščica, ki jo je izstrelil Paris, sin trojanskega kralja Priama.

Kristjani smo Kristusovi vojaki in se bojujemo v duhovni vojni. (2. Timoteju 2:3) »Vojskovati,« pojasnjuje apostol Pavel, »se nam ni zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih.« Da, naš sovražnik ni nihče drug kot Satan Hudič z demoni. (Efežanom 6:12)

Boj bi očitno bil neenak, če nam ne bi pomagal Bog Jehova, ki je opisan kot »pravi vojščak«. (2. Mojzesova 15:3) V zaščito pred našimi zlobnimi nasprotniki nam ponuja duhovno bojno opremo. Apostol je zato prigovarjal: »Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve.« (Efežanom 6:11)

Bojna oprema, ki jo je priskrbel Bog Jehova, je nedvomno najodličnejše kakovosti, zaščiti lahko pred vsakim duhovnim napadom. Poglejte si samo, kaj vse je Pavel naštel: pas resnice, prsni oklep pravičnosti, obuvalo dobre novice, velik ščit vere, čelado rešitve in meč duha. Ali bi človek lahko pričakoval boljšo opremo? Krščanski vojak ima v tej opravi vse možnosti, da lahko kljub izjemni premoči zmaga. (Efežanom 6:13–17)

Četudi je Jehovova duhovna bojna oprema najodličnejše kakovosti in nam daje varnost, stvari ne smemo jemati zlahka. Spominjajmo se domnevno nepremagljivega Ahila: ali nimamo morda tudi mi kake šibke točke, duhovne Ahilove pete? Ta bi se lahko za nas takrat, ko bi nas doletelo kaj nepričakovanega, izkazala za usodno.

Preglejte svoje duhovno orožje

Neki drsalec, dvakratni dobitnik olimpijske zlate medalje, je bil na videz v vrhunski telesni kondiciji, ko se je nenadoma med vajami zgrudil in umrl. Kmalu zatem so v časopisu The New York Times objavili naslednjo streznjujočo novico: »Izmed 600.000 Američanov, ki vsako leto doživijo srčni infarkt, jih polovica pred tem nima nobenih simptomov.« Svojega zdravja očitno ne moremo ocenjevati le po tem, kako se počutimo.

Enako je, ko gre za našo duhovno blaginjo. Biblija nam svetuje: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12) Naj imamo na voljo najboljšo duhovno opremo, se slabost vseeno lahko razvije. Rojeni smo namreč v grehu in naša grešna, nepopolna narava lahko zlahka premaga našo odločenost, da bomo ravnali po Božji volji. (Psalm 51:5) Čeprav imamo dobre namene, nas izdajalsko srce lahko preslepi z izmišljenimi, na videz krasnimi razlagami ali izgovori, in tako mimogrede prezremo svojo slabost ter se slepimo z mišljenjem, da je vse v najlepšem redu. (Jeremija 17:9; Rimljanom 7:21–23)

Poleg tega živimo v svetu, kjer sta pojma za pravilno in napačno pogosto zamešana in izkrivljena. O tem, ali je neka stvar pravilna ali ne, smejo odločati posameznikovi občutki. Tako razmišljanje pospešujejo oglaševanje, priljubljeno razvedrilo in sredstva javnega obveščanja. Če ne pazimo, lahko v tako razmišljanje zdrsnemo tudi mi in naša duhovna bojna oprema prične slabeti.

Da se ne bi znašli v tem nevarnem položaju, bi morali upoštevati naslednji Biblijin nasvet: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte!« (2. Korinčanom 13:5) Če bomo to delali, bomo odkrili vsakršne slabosti, ki bi se lahko pojavile, in ustrezno ukrepali, da bi jih popravili, še preden bi jih odkrili naši sovražniki in nas napadli. Kako pa se lahko tako preizkusimo? Na kakšne simptome bi morali biti pozorni pri naši samopreiskavi?

Prepoznati simptome

Običajni simptom, ki lahko kaže duhovno šibkost, je popuščanje v osebnih preučevalnih navadah. Nekateri menijo, da bi morali več preučevati, vendar po njihovem mišljenju enostavno ne utegnejo. V današnjem zaposlenem življenju se ni težko znajti v takem slabem položaju. Še slabše pa je, ko ljudje pogosto mislijo, da jim niti ne gre tako slabo, ker pač, kadar le morejo, berejo biblijske izdaje in uspejo priti na nekaj krščanskih shodov.

Tako mišljenje pa je oblika samoprevare. Podobno je s človekom, ki meni, da je prezaposlen, da bi se usedel in pojedel primeren obrok, zato med tekanjem od ene stvari k drugi tu in tam seže po kakem kosu hrane. Čeprav morda ne gladuje, lahko prej ali slej nastopijo zdravstvene težave. Če se podobno duhovno ne hranimo redno, se lahko kmalu pojavijo šibke točke na naši duhovni opremi. In ker nas neprestano bombardirajo svetna propaganda in svetna stališča, bi lahko hitro podlegli Satanovim uničujočim napadom.

Drug simptom duhovne slabosti je, če v našem duhovnem boju izgubimo občutek nujnosti. Vojak med mirom ne čuti napetosti in nevarnosti bitke. Tako morda nima občutka, da bi nujno moral biti pripravljen. Če ga nenadoma pozovejo na boj, prav verjetno ni pripravljen. Enako je z duhovnostjo. Če dovolimo, da nam občutek nujnosti neopazno oslabi, lahko postanemo nepripravljeni, da bi odbili napade, ki bi nam prišli na pot.

Kako lahko torej vemo, ali smo zdrsnili v tak položaj? Postavimo si nekaj vprašanj, ki bodo lahko razodela dejansko stanje: Ali sem enako vnet za to, da grem v strežbo, kakor sem za to, da grem na sprehod? Ali svoj čas enako rade volje izrabljam za priprave na shode kakor ga za nakupe oziroma gledanje televizije? Ali znova razmišljam o svojih nekdanjih prizadevanjih in priložnostih, ki sem se jim odrekel, ko sem postal kristjan? Ali zavidam ljudem, ki živijo tako imenovano lepo življenje? Vprašanja so izzivalna, toda pomagajo odkriti tako ali drugačno slabost v naši duhovni bojni opremi.

Ker je naša zaščitna oprema duhovna, je nujno, da se v našem življenju prosto pretaka Božji duh. To se kaže v tem, koliko se v vseh naših dejavnostih odražajo sadovi Božjega duha. Ali vas drugi z besedami ali dejanji, ki vam niso všeč, zlahka vznejevoljijo ali celo razburijo? Ali težko sprejmete nasvet oziroma mislite, da drugi na vas iščejo napake? Ali drugim močno zavidate njihove blagoslove in dosežke? Ali težko shajate z drugimi, posebej s sovrstniki? S pošteno samopresojo bomo lahko videli, ali je naše življenje polno sadov Božjega duha ali pa se izdajalsko kažejo dela mesa. (Galatom 5:22–26; Efežanom 4:22–27)

Pozitivni ukrepi, da premagamo duhovno šibkost

Eno je prepoznati simptome duhovne šibkosti, čisto nekaj drugega pa je spoprijeti se z njimi in ukrepati, da bi zadeve popravili. Mnogi se žal nagibajo k temu, da se izgovarjajo, problem utemeljujejo, omalovažujejo ali ga sploh zanikajo. Kako nevarno je to – kakor da bi se spustili v bitko z nepopolno bojno opremo! S takim ravnanjem bi se odkrito izpostavili Satanovemu napadu. Namesto tega hitro pozitivno ukrepajmo, da bi popravili vsako hibo, ki jo morda opazimo. Kaj lahko naredimo? (Rimljanom 8:13; Jakob 1:22–25)

Bojujemo se v duhovni vojni – boju, ki zajema nadzor nad kristjanovim umom in srcem – zato moramo narediti vse, kar lahko, da ju zaščitimo. Spomnite se, da k naši duhovni opremi spadata ,oklep pravičnosti‘, ki nam varuje srce, in ,čelada zveličanja [rešitve, NW]‘, ki nam varuje um. Naučiti se učinkovito uporabljati ti pripravi lahko pomeni zmago namesto poraza. (Efežanom 6:14–17; Pregovori 4:23; Rimljanom 12:2)

Pravilna nošnja ,oklepa pravičnosti‘ zahteva, da se stalno preverjamo glede naše ljubezni do pravičnosti in sovraštva do brezpravnosti. (Psalm 45:7; 97:10; Amos 5:15) Ali so se naša merila znižala na raven svetnih? Ali se nam stvari v resničnem življenju ali prikazane po televiziji in na filmskem platnu, v knjigah in revijah, ki so nas nekoč šokirale ali bolele, danes zdijo zabavne? Ljubezen do pravičnosti nam bo pomagala videti, da je lahko to, kar v svetu poveličujejo kot svobodo in svetovljanstvo, pravzaprav promiskuiteta in napihovanje v preobleki. (Rimljanom 13:13, 14; Titu 2:12)

»Čelado zveličanja [rešitve, NW]« si nadenemo tako, da hranimo živo v mislih čudovite prihodnje blagoslove in si ne dovolimo spodnesti blišču in čarom sveta. (Hebrejcem 12:2, 3; 1. Janezov 2:16) Takšen pogled nam bo pomagal, da bomo dajali duhovno dobro pred gmotni dobiček oziroma osebno korist. (Matevž 6:33) Da bi se torej prepričali, ali imamo ta kos opreme pravilno nameščen, se moramo iskreno vprašati: Za čim težim v svojem življenju? Ali imam določne duhovne cilje? Kaj delam, da bi jih dosegel? Bodisi da pripadamo preostanku maziljenih kristjanov ali pa številni ,veliki množici‘, bi morali posnemati Pavla, ki je dejal: »Jaz ne mislim sam zase, da sem že dosegel; eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj, hitim proti cilju za darilom nebeškega poklica Božjega v Kristusu Jezusu.« (Razodetje 7:9; Filipljanom 3:13, 14)

Pavel svoj opis duhovne opreme sklene s to spodbudo: »Ob vsaki priložnosti molíte v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.« (Efežanom 6:18, SSP) To kaže, katera pozitivna koraka lahko naredimo, da bi premagali oziroma preprečili vsako duhovno slabost: razvijmo dober odnos z Bogom in spletimo tesno vez s sokristjani.

Če se imamo navado obračati k Jehovu z »vsakršnimi« molitvami (priznanje svojih grehov, rotitev za odpuščanje, prošnja za vodstvo, zahvala za blagoslove, hvale iz srca) in »ob vsaki priložnosti« (javno, zasebno, osebno, spontano), si pridobimo zaupen odnos z Jehovom. To je največja zaščita, kar jih lahko imamo. (Rimljanom 8:31; Jakob 4:7, 8)

Na drugi strani nas Pavel tudi spodbuja, naj molimo »za vse svete«, torej za naše sokristjane. V naših molitvah se lahko spomnimo duhovnih bratov in sester v oddaljenih deželah, ki so preganjani ali prenašajo druge nadloge. Kaj pa kristjani, s katerimi delamo in se z njimi družimo dan za dnem? Tudi zanje je primerno moliti, kakor je Jezus molil za svoje učence. (Janez 17:9; Jakob 5:16) Take molitve nas zbližajo med sabo in nas okrepijo za to, da se uspešno upiramo napadom »hudobnega« (NW). (2. Tesaloničanom 3:1–3)

In končno si v razum vtisnimo naslednje ljubeče bodrenje apostola Petra: »Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve; pred vsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost.« (1. Petrov 4:7, 8) Človeškim hibam – tujim in lastnim – je tako lahko dovoliti, da se pritihotapijo v naše srce in misli ter postanejo ovire, kamni spotike. To človeško slabost Satan zelo dobro pozna. Ena od njegovih zvijačnih taktik je povzročiti razdor in zavzeti. Zato moramo take grehe hitro poravnati z veliko medsebojno ljubeznijo ter ne ,dati prostora hudiču‘. (Efežanom 4:25–27)

Ostanimo sedaj duhovno močni

Kaj naredite, kadar opazite, da nimate urejene pričeske ali pa vam kravata visi postrani? Najbrž se kolikor mogoče hitro uredite. Le redko kdo bi pustil stvari take, kot so, misleč, da napake na videzu niso pomembne. Enako hitro se odzovimo takrat, ko gre za našo duhovno slabost. Napake na videzu lahko privabljajo neodobravajoče poglede ljudi, duhovne hibe, ki jih posameznik pusti nepopravljene, pa se lahko končajo z Jehovovim neodobravanjem. (1. Samuelova 16:7)

Jehova nam ljubeče daje vse, kar potrebujemo, da bi nam pomagal izkoreniniti vsako duhovno slabost in ostati duhovno močni. Po krščanskih shodih, biblijskih izdajah ter zrelih in skrbnih sokristjanih nas stalno spominja in kaže, kaj naj naredimo. Na nas je, da to sprejmemo in udejanjimo. Za to sta potrebna trud in samodisciplina. Toda spomnite se, kaj je apostol Pavel pošteno dejal: »Tečem tako, ne kakor na negotovo; tako se borim, ne kakor bi po zraku mahal, temuč tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (1. Korinčanom 9:26, 27)

Bodimo na preži in nikoli ne dovolimo, da bi si nakopali kako duhovno Ahilovo peto. Namesto tega sedaj ponižno in hrabro naredimo, kar je potrebno, da bi prepoznali in premagali vsako našo duhovno slabost.

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

»SAMI SEBE IZKUŠAJTE, ČE STE V VERI, SAMI SEBE OGLEDUJTE!« (2. Korinčanom 13:5)

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

,BODITE TREZNI ZA MOLITVE. PRED VSEM PA IMEJTE ISKRENO LJUBEZEN MED SEBOJ, KER LJUBEZEN POKRIVA GREHOV OBILOST.‘ (1. Petrov 4:7, 8)

[Okvir/slika na strani 20]

VPRAŠAJTE SE . . .

◆ Ali svoj čas enako rade volje izrabljam za priprave na shode kakor ga za nakupe oziroma gledanje televizije?

◆ Ali zavidam ljudem, ki živijo tako imenovano lepo življenje?

◆ Ali me drugi z besedami ali dejanji, ki mi niso všeč, zlahka vznejevoljijo ali celo razburijo?

◆ Ali težko sprejmem nasvet oziroma mislim, da drugi na meni iščejo napake?

◆ Ali težko shajam z drugimi?

◆ Ali so se mi merila znižala na raven svetnih?

◆ Ali imam določne duhovne cilje?

◆ Kaj delam, da bi dosegel duhovne cilje?

[Navedba vira slike na strani 18]

Ahil: From the book Great Men and Famous Women; rimska vojaka in stran 21: Historic Costume in Pictures/Dover Publications, Inc., New York