Kako lahko preprečimo škodoželjno opravljanje

»Postavi, Gospod (Jehova, NS), pred moja usta stražo, zavaruj vrata mojih ustnic.« (Ps. 141:3, EI)

 1. Kakšne so zmožnosti možganov, ki smo jih dobili od Boga?

JEHOVA nam je dal možgane in kako čudoviti so! V knjigi Neverjetni stroj (The Incredible Machine) piše: »V primerjavi z brezmejno zapletenostjo in prožnostjo človekovih možganov so celo najbolj izpopolnjeni računalniki, kar si jih lahko zamislimo, precej nedodelani ... Milijoni signalov, ki neprenehoma potujejo po tvojih možganih, nosijo s seboj ogromno količino informacij. Prinašajo vesti o dogajanjih znotraj in izven telesa ... S tem ko drugi signali obdelujejo in razčlenjujejo informacije, ustvarjajo določena čustva, spomine, misli ali načrte, ki pripeljejo do odločitve. Skoraj v trenutku signali iz tvojih možganov povedo drugim delom telesa, kaj naj naredijo ... Istočasno pa tvoji možgani uravnavajo dihanje, sestavo krvi, temperaturo in druge podzavestne, življenjsko važne procese.« (Stran 326.)

 2. Katera vprašanja je potrebno pregledati?

² Seveda tega čudovitega Božjega daru ne bi nikoli smeli uporabljati kot smetnjak. Pa vendar lahko zlorabimo možgane s poslušanjem in širjenjem škodoželjnega opravljanja. Kako se lahko ognemo takemu pogovoru in pomagamo drugim, da se ne bi vpletli vanj?

Ceni razum, ki si ga dobil od Boga

 3. Zakaj se noben pravi kristjan ne bo vpletel v škodoželjen pogovor?

³ Od poslušanja in širjenja škodoželjnega opravljanja nas bo odvrnilo cenjenje razuma, ki smo ga dobili od Boga. Jehovih duh nikogar ne navaja k temu, da bi svoj um polnil s takšnimi zamislimi ali da bi svoj jezik uporabljal na škodo drugih. Namesto tega v Božji besedi piše: »Naj zapusti brezbožnež svojo pot in hudobnež svoje misli.« (Iz. 55:7, EI) Razum brezbožnega človeka je poln zlobnih zamisli in kaj hitro se loti opravljanja poštenega človeka. Toda od tistih, ki cenijo razum, ki so ga dobili od Boga, ne bi nikoli pričakovali takega govorjenja.

 4. Kako bomo uporabljali naš um in jezik, če cenimo naše možgane in sposobnost govorjenja?

⁴ Pravilno cenjenje nam bo pomagalo, da svojega razuma in jezika ne bomo uporabljali za to, da bi ugodili grešnemu telesu. Namesto tega se bomo ukvarjali z dostojanstvenim razmišljanjem in govorjenjem. Škodoželjno opravljanje lahko zavrnemo, če se v molitvi obrnemo na tistega, čigar misli so višje od naših. Apostol Pavel je svetoval: »Vse, kar je resnično [ne lažno ali obrekljivo], kar je plemenito [resno, NS, ne nepomembno], kar je pravično [ne brezbožno ali škodoželjno], kar je čisto [ne nečisto obrekovanje ali zlobna sumničenja], kar je ljubeznivo [ne polno sovraštva ali podcenjevanja], kar je častno [ne poniževalno, neugodno], kar je količkaj krepostno [ne hudobno] in ugledno [hvalevredno, NS, ne obsojanja vredno], vse to imejte v mislih.« (Fil. 4:8, EI)

 5. Kaj so soverniki opazili in slišali o Pavlu?

⁵ Pavel je dodal: »Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.« (Fil. 4:9, EI) Kaj so lahko drugi videli na Pavlu in slišali od njega? Čiste in duhovno spodbudne stvari. Ni jih seznanjal z najnovejšimi čenčami o Lidiji ali Timoteju. Prepričan si lahko, da Pavel ni poslušal niti širil govoric o jeruzalemskih starešinah.a Pavlu je verjetno cenjenje do razuma, ki ga je dobil od Boga, pomagalo, da se ni vključeval v škodoželjno opravljanje. Če zares cenimo um in dar govora, ki smo ju dobili od Jehove, bomo tudi mi posnemali njegov zgled.

Spoštuj Boga in njegovo Besedo

6., 7. (a) Kako je Jakob prikazal posledice nepravilne uporabe jezika? (b) Kaj se ne bo zgodilo, če spoštujemo Boga in njegovo Besedo?

⁶ Škodljivo opravljanje bomo lahko preprečili tudi tedaj, če bomo resnično spoštovali Boga in njegovo Besedo. Da, takšno spoštovanje nas bo navedlo, da bomo upoštevali nasvet učenca Jakoba, ki je pisal o odgovorni uporabi jezika. (Jak. 3:2–12) Kdor nadzoruje svoj jezik, bo lahko brzdal celo telo, podobno kot se da žival voditi z uzdo v gobcu. Podobno kot lahko iskrica zažge cel gozd, tako lahko mali jezik kakor ogenj vname tudi ves vrtiljak življenja. Človek lahko ukroti zveri, ptice, plazilce in morska bitja, »jezika pa ne more ukrotiti noben človek«, je zapisal Jakob. To pa seveda ni opravičilo za to, da se ne trudimo preprečiti škodoželjno opravljanje.

⁷ Jakob je zapisal tudi, da lahko jezik iz istih ust izreka blagoslove ali pa preklinja. To ni prav, saj studenec ni hkrati grenek in sladek. Smokva ne more roditi oliv in slana voda ne proizvaja sladke. Seveda, dokler bomo kot kristjani nepopolni, se jezika ne bo dalo povsem ukrotiti. Zato bi morali biti usmiljeni do skesanih prestopnikov, čeprav to seveda ni opravičilo za škodoželjno opravljanje. Kolikor je od nas odvisno, do takšne strupene zlorabe jezika ne bo prihajalo, če resnično spoštujemo Boga in njegovo Besedo.

Kako lahko pomaga molitev

 8. Kako nam molitev lahko pomaga, da preprečimo škodoželjno opravljanje?

⁸ Skušnjava, da bi prisluhnili škodoželjnemu opravljanju in ga nato širili dalje, je lahko zelo huda. Ali ne bi moral prositi Boga za odpuščanje in pomoč, če si se v preteklosti vdal takim skušnjavam? Jezus nas je učil takole moliti: »Ne vpelji nas v skušnjavo, temuč reši nas zlega.« (Mat. 6:13) Kristjani, ki iskreno molijo, da bi jih Bog ne prepustil takemu zapeljivemu, a zlobnemu govorjenju, ne bodo podlegli tej Satanovi spletki. Rešeni bodo pred velikim obrekovalcem.

 9. Kako lahko molimo, kadar smo v skušnjavi, da bi obrekovali?

⁹ Kadar smo v skušnjavi, da bi koga obrekovali, lahko molimo takole: »Postavi, Gospod (Jehova, NS), pred moja usta stražo, zavaruj vrata mojih ustnic.« (Ps. 141:3, EI) Če bi podlegli skušnjavi in bi posnemali Satana kot sovražnega, lažnivega, morilskega obrekovalca, lahko pokopljemo vse upe na večno življenje. Apostol Janez je pisal: »Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja.« (1. Jan. 3:15, EI)

Ljubezen nas odvrne od opravljanja

10. Kaj smo dolžni soljudem, namesto da jih opravljamo?

¹⁰ Vsi smo drug drugemu nekaj dolžni, toda nismo se dolžni med sabo sovražiti, ker mržnja napelje k škodoželjnemu obrekovanju. »Ne bodite nikomur dolžniki, razen če gre za bratovsko ljubezen,« je pisal Pavel. (Rim. 13:8, EI) Namesto da bi govorili proti drugim in krnili njihov ugled, bi morali ta dolg dnevno odplačevati. Če trdimo, da ljubimo Jehovo, tedaj ne moremo obrekovati sočastilca, kajti »kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi«. (1. Jan. 4:20, EI)

11. Kako nam lahko Jezusova prispodoba o ovcah in kozlih pomaga razmisliti o škodoželjnem opravljanju?

¹¹ Preglejmo Jezusovo prispodobo o ovcah in kozlih. Kozlom podobnim ljudem je bilo rečeno, da se bo tisto, kar bodo storili Kristusovim bratom, štelo, kakor da je storjeno njemu. Ali bi ti opravljal Kristusa? Če ne bi govoril zoper svojega Gospoda in Gospodarja, tedaj naj enako velja tudi za njegove maziljene brate. Ne stori iste napake kot kozli, ki »bodo odšli v večno uničenje«. Če ljubiš Jezusove brate, tedaj to pokaži s tem, kako govoriš o njih. (Mat. 25:31–46)

12. Kaj je bistvo besed iz Pregovorov 16:2 in kako bi morale vplivati na naše misli, dejanja in govor?

¹² Vsi mi smo grešniki in potrebujemo Jezusovo odkupno žrtev, in zato bi vsakdo, ki bi želel o nas dajati kake neugodne pripombe, našel dovolj gradiva za to. (1. Jan. 2:1, 2) Mi morda res mislimo, da kar dobro ravnamo. »Človeku se zde vse njegove poti čiste, a Jehova je, ki skuša duhove.« Bog pa ničesar ne ‚skuša‘ ali vrednoti tako, da bi nekomu dajal prednost ali bil pristranski. (Preg. 16:2, EI; Ap. d. 10:34, 35) On presoja našega duha, opaža naše razpoloženje in pobude, ki nas navajajo k razmišljanju, ravnanju in govorjenju. Zato gotovo ne bomo želeli, da bi Bog pri nas opazil, da zase napačno mislimo, da smo čisti, druge pa imamo za omadeževane in lahko o njih izrekamo škodoželjne pripombe. Podobno kot Jehova moramo tudi mi biti nepristranski, usmiljeni in ljubeznivi.

13. (a) Kako nam lahko dejstvo, da je ljubezen »potrpežljiva in dobrotljiva« pomaga preprečiti škodoželjno opravljanje? (b) Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo govorili proti nekomu, ki je dobil določene službene prednosti, kakršnih mi nimamo?

¹³ Upoštevanje tistega, kar je Pavel zapisal v 1. pismu Korinčanom 13:4–8 nam lahko pomaga preprečiti škodljivo opravljanje. Pisal je: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva.« Morda nas sestra, ki trpi preganjanje v razdeljenem domu, ni prijazno pozdravila. Ali pa je nekdo morda zaradi slabega zdravja telesno počasnejši. Ali nas ljubezen ne bo navedla, da bomo s takimi pozamezniki potrpežljivi in dobrotljivi, namesto da bi si jih privoščili z obsojajočim opravljanjem? ‚Ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša in se ne napihuje.‘ Kadar bo neki kristjan dobil službene prednosti, ki jih mi nimamo, nam bo zato ljubezen preprečila, da bi govorili zoper njega, češ da je neprimeren za to delo. Ljubezen nam bo prav tako pomagala, da se s svojimi dosežki ne bomo bahali, ker bi s takim govorom lahko tisti, ki nimajo prednosti, postali malodušni.

14. Kako še lahko ljubezen vpliva na to, kar bomo govorili o drugih?

¹⁴ Pavel je dejal tudi, da ljubezen ‚ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega‘. Namesto da bi nedostojno govorili nekrščanske reči, naj nas ljubezen navede, da bomo o drugih govorili lepo in da bomo upoštevali njihove interese. To nam bo pomagalo, da ne bomo izzvani, da bi govorili zoper ljudi na osnovi resničnih ali izmišljenih reči. Ker se ‚ljubezen ne veseli krivice, veseli se pa resnice‘, nas odvrne tudi od vpletanja v škodoželjno opravljanje nasprotnikov, ki se jim dogaja krivica.

15. (a) Kako bi na nas moralo vplivati dejstvo, da ljubezen ‚veruje in upa v vse‘? (b) Katere značilnosti ljubezni nam lahko pomagajo, da se držimo Jehovine organizacije, čeprav nekateri govorijo proti njej?

¹⁵ Ljubezen ‚veruje in upa v vse‘, kar najdemo v Božji besedi. Navaja nas, da cenimo duhovno hrano, za katero skrbi razred ‚zvestega sužnja‘, namesto da bi poslušali obrekovanje lažnivih odpadnikov. (Mat. 24:45–47, NS; 1. Jan. 2:18–21) Ljubezen ‚vse prenese in opraviči‘, zato nam pomaga, da ostanemo lojalni Božji organizaciji tudi takrat, kadar »lažni bratje« ali kdo drug govori proti organizaciji ali njenim pripadnikom. (Gal. 2:4)

Spoštovanje preprečuje opravljanje

16. Kako so lažni bratje v Korintu ravnali s Pavlom?

¹⁶ Spoštovanje sovernikov nam prav tako pomaga preprečiti škodoželjno opravljanje. Bog jih sprejema, zato jih mi gotovo ne želimo klevetati. Nikar ne postanimo podobni »lažnim bratom«, kakršne je srečal Pavel. Ti so o njem gotovo govorili nelepe reči. (2. Kor. 11:26) Tudi odpadniki so ga klevetali. (Primerjaj Jud. 3, 4.) V Korintu so nekateri govorili: »[Njegova] pisma so ostra in krepka, ko je osebno navzoč, pa je šibek in njegova beseda zanič.« (2. Kor. 10:10, EI) Ljudje o nekom, ki ga imajo radi, ne bodo tako govorili.

17. Kako je Diotref govoril o apostolu Pavlu?

¹⁷ Preglejmo primer apostola Janeza, zoper katerega je govoril Diotref. »Napisal sem nekaj cerkvi [skupščini, NS],« je dejal Janez. »Toda Diotref, ki hoče biti med njimi vodilni, nas ne trpi. Zato ga bom, kadar pridem, posvaril zaradi njegovega početja. Hudobno namreč govori o nas in nas obrekuje.« (3. Jan. 9, 10, EI) Tako hudobno govorjenje je bilo resna zadeva in če mi poslušamo ali širimo podobno govorjenje, bi morali s tem nemudoma prenehati.

18. V čem se je Demetrij razlikoval od Diotrefa in kako naj bi to nasprotje vplivalo na naše vedenje?

¹⁸ Pavel je Gaja spodbujal k spoštovanju in dejal: »Preljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro! Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela hudo, Boga ni videl. Demetriju v prid pa govorijo vsi, tudi sama resnica, in tudi mi zastavimo besedo zanj. Veš pa, da je naša pohvala iskrena.« (3. Jan. 1, 11, 12, EI) Vsakdo bi se moral vprašati: Ali sem podoben obrekljivemu Diotrefu ali pa zvestemu Demetriju? Če sovernike spoštujemo, ne bomo o njih negativno govorili in s tem dajali drugim povod, da nas imajo za obrekljivce.

19. Kako so lažni bratje skušali klevetati C. T. Russlla?

¹⁹ Lažni bratje niso živeli samo v prvem stoletju. Sredi 1890-tih let so brezvestni posamezniki, ki so se družili z Božjo organizacijo, skušali prevzeti nadzor nad Watch Tower Society. Zarotili so se zoper Charlesa T. Russlla in ga hoteli odstaviti s položaja predsednika Družbe. Zarota je po kakih dveh letih priprav izbruhnila 1894. leta. Lažne obtožbe so bile v glavnem usmerjene na Russllovo domnevno nepošteno poslovanje. Nekatere dlakocepske obtožbe so razkrile pravi namen obtoževalcev – osramotiti C. T. Russlla. Nepristranski kristjani so zadevo preiskali in ugotovili, da ni z njim nič narobe. Tako je ta načrt, da bi »povsem onemogočili gospoda Russlla«, spodletel. Brata Russlla so se lotili lažni bratje, toda ta preizkušnja je bila prepoznana kot Satanova spletka. Zato zarotniki niso bili vredni krščanske družbe.

Dobra dela onemogočijo škodoželjno opravljanje

20. Kakšno napako je Pavel opazil pri nekaterih mlajših vdovah?

²⁰ Pavel je vedel, da je škodoželjno opravljanje pogosto povezano z brezdeljem in ne z obiljem dobrih del. Ni mu bilo všeč, ko je izvedel, da so se nekatere mlajše vdove ‚privadile brezdelnosti in so hodile po hišah. Pa ne le brezdelnosti, ampak tudi klepetavosti in zvedavosti in so govorile, česar ne bi smele.‘ Kakšno je bilo zdravilo? Koristna dejavnost. Zato je Pavel pisal: »Hočem torej naj se mlajše vdove omožijo. Naj rodijo otroke, gospodinjijo naj, da nasprotniku ne bodo dale prav nobenega vzroka za obrekovanje.« (1. Tim. 5:11–14, EI)

21. Kako besede iz 1. pisma Korinčanom 15:58 lahko vplivajo na to, da se ognemo zankam škodoželjnega opravljanja?

²¹ Če ženske skrbijo za dom, vzgajajo otroke po Božjih merilih in so vključene v druga pohvalna prizadevanja, bodo imele le malo časa za opravljanje, ki jih lahko zapelje v škodoželjno obrekovanje. Tudi možje bodo imeli manj časa za tako govorjenje, če bodo zaposleni z dobrimi deli. Če bomo »vedno bogato zaposleni v Gospodovem delu«, nam bo to pomagalo, da se bomo izognili zankam škodoželjnega obrekovanja. (1. Kor. 15:58, NS) Še zlasti celovita vpreženost v krščansko službo, skupščinski sestanki in druge pobožne dejavnosti bodo naše misli usmerile na duhovne stvari, tako da se ne bomo ukvarjali z obrekovanjem niti se ne bomo mešali v tuje zadeve.

22. Kaj v Pregovorih 6:16–19 piše o Božjem gledišču do obrekovalcev?

²² Če se zaposlujemo s pobožnimi deli in skušamo drugim podeliti duhovne blagoslove, tedaj bomo vdani prijatelji in ne nezvesti opravljivci. (Preg. 17:17) Če se bomo ogibali pogubnemu opravljanju, bomo dobili najboljšega prijatelja – Boga Jehovo. Zapomnimo si, da se mu gnusi naslednjih sedem stvari: »Prevzetne oči, lažniv jezik, roke, ki prelivajo nedolžno kri, srce, ki kuje zlobne naklepe, noge, ki hitro tečejo v hudobijo, kriva priča, ki govori laži in kdor seje prepire med brati.« (Preg. 6:16–19, EI) Raznašalci govoric pretiravajo in izkrivljajo zadevo, obrekovalci pa lažejo. Njihove besede naletijo na odziv pri tistih, ki radi širijo govorice. Skoraj brez izjeme je posledica tega prepir. Toda če sovražimo to, kar sovraži Bog, se bomo uprli škodoželjnemu opravljanju, ki lahko škoduje poštenemu človeku, godi pa velikemu obrekovalcu, Satanu Hudiču.

23. Kako lahko z našim govorjenjem razveselimo Jehovino srce?

²³ Zato poskrbimo, da bomo razveselili Jehovino srce. (Preg. 27:11) Ogibajmo se govorjenja, ki ga on sovraži in se po svojih najboljših močeh trudimo preprečiti škodoželjno opravljanje. To pa nam bo zagotovo uspelo ob pomoči Jehove, našega svetega Boga.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril

◻ Kako nam molitev lahko pomaga, da ne bomo obrekovali drugih?

◻ Kako nam lahko upoštevanje besed iz 1. pisma Korinčanom 13:4–8 pomaga preprečiti škodoželjno opravljanje?

◻ Kako nam lahko samospoštovanje pomaga zavrniti sleherno skušnjavo, da bi opravljali sovernike?

◻ Kako lahko besede iz 1. pisma Korinčanom 15:58 vplivajo na to, da se izognemo zankam škodoželjnega opravljanja?