Osebno se zanimaj za druge
»Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na drugega.« (FIL. 2:4, EI)
1., 2. Navedi nekaj razlogov za osebno zanimanje za druge?
DOBRE razloge imamo, da se osebno zanimamo za druge. Tako bi nas na primer morali zanimati soljudje, saj se med seboj razlikujemo. Genetsko gradivo naših telesnih celic prenaša načrt dedne zasnove. Ta je tako razločevalen, da so uradi za odkrivanje kriminala svojemu nizu metod za identifikacijo dodali genski »prstni odtis«.
2 Obstojajo še drugi razlogi, zakaj smo si različni in zanimivi kot posamezniki. V osnovi smo podvrženi vplivu našega okolja. Veliko je dokazov, da se nerojeni otroci odzivajo na to, kar se dogaja zunaj materinega telesa. Ko zatem vstopimo v svet kot živa bitja ali duše, vplivajo na nas postopki in obnašanje naših staršev. Morda odraščamo kot edinci ali pa skupaj z brati in sestrami in v določeni meri skrbimo za njih. Takšno druženje ali nedruženje po svoje vpliva na to, kako se razvijamo. Na naša razmišljanja in dejanja vpliva tudi to, kar beremo, se učimo v šoli ali pa gledamo na televiziji.
3. Zakaj naj bi se po Pismu Filipljanom 2:4 še posebno zanimali za druge?
3 Zaradi tega, ker smo si različni, se zanimamo drug za drugega. Toda apostol Pavel je imel v mislih večji razlog zanimanja za druge. Tako je svaril svoje sokristjane, da ‚naj ne bi gledali samo nase, temveč tudi na druge‘. (Fil. 2:4, EI) Namesto da bi si prizadevali za svoje osebne koristi, bi naj bili še posebno zainteresirani za duhovnost drugih. Na katere načine se potem lahko osebno zanimamo za druge?
Duhovno zanimanje in osebnostne razlike
4. Katere spremembe lahko po pismu Efežanom 4:22–24 povečajo naše zanimanje za druge?
4 Naše duhovno zanimanje za druge se poveča, kadar mi osebno uporabljamo spoznanje svetopisemske resnice in se naučimo posnemati zgled Jezusa Kristusa. (1. Pet. 2:21) Kot pravi kristjani smo ‚odložili starega človeka, kakor je živel doslej‘ in delamo na tem, da »oblečemo novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti«. (Ef. 4:22–24, EI) Tako se naše sebično vedenje postopno umika prijazni, uvidevni skrbi za druge. (Iz. 65:25)
5. Zakaj so v krščanski skupščini različne osebnosti in kakšno vprašanje se zato pojavlja?
5 Med Jehovinim ljudstvom so bile sicer res dosežene izredne spremembe osebnosti, toda grešna nagnjenja še vedno obstajajo. Celo Pavel je priznal: »Kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo.« (Rim. 7:21, EI) Seveda so tu še podedovane in pridobljene značilnosti, po katerih se nas spozna. Nekateri imajo umetniškega duha, drugi analitičen pristop. Medtem ko so nekateri tihi in zadržani, so drugi družabni in odprti. Kako se potem lahko med tako različnimi osebnostmi v krščanski skupščini ohrani enotnost?
6. Kako naj bi gledali na osebnostne razlike in kako bi to ponazoril?
6 Če želimo pokazati duhovno zanimanje za druge in ohraniti krščansko enotnost, moramo biti stvarni in razumevajoči. Bog od nas ne zahteva popolnosti, zato je tudi mi naj ne bi zahtevali od naših krščanskih tovarišev. Še več, Jehova ne pričakuje od vseh svojih služabnikov, da so povsem enaki. V krščanski skupščini ima vsakdo izmed nas svoje mesto in lahko uporablja svoje podedovane, od Boga dobljene sposobnosti za nadaljevanje svojega dela. (1. Kor. 12:12–26) Če ostanemo zaposleni v delu pod vodstvom poglavarja skupščine, Jezusa Kristusa, ne bomo imeli časa, da na kritičen način gledamo drug na drugega. (1. Kor. 4:1–4) Rokodelec ve, da je vsako orodje narejeno za določeno delo. Ali lahko kladivo naredi tako dobre luknje kot sveder? Ali lahko z obličem naredimo tudi luknje, v katere bi lahko učinkovito privili vijak? Ne, kajti vsako orodje se uporablja za določen namen.
7. Na kaj naj bi najbolj mislili, ko sodelujemo v delu kraljestva?
7 Kako resnične so besede kraljevske pesmi »Radostna služba«! Priporoča nam: »Služimo Jehovi radostno; ko darove drage mu prinašamo.« Res je, da morda nimamo izrednih sposobnosti. Toda vedno moramo imeti v mislih delo, ki nam je kot Jehovinim pričam določeno, in temu se moramo posvetiti z vsem srcem. Kot dodaja pesem: »Glej, Jehova, tebi srčno vdani smo, iz ljubezni tebi vdano služimo!« (Pojmo hvalnice Jehovi, pesem 130)
Imej druge za višje
8. Kako se z upoštevanjem tega, kar je Pavel zapisal v Pismu Filipljanom pospešuje enotnost?
8 Enotnost se pospešuje tudi s tem, da imamo druge za višje od sebe. Pavel je pisal: »Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj skupnost duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolnite moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, enega duha in enega mišljenja.« Upoštevaj, da apostol dodaja: »Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega (višjega, NS) od sebe.« (Fil. 2:1–3, EI)
9. Kaj pomeni biti prepirljiv in sebičen in kako se lahko tej navadi izognemo?
9 Prepirljiva oseba, ki nima drugih za višje od sebe, pokazuje »pogosto sprijeno in nevšečno nagnjenost k prepirom in oporekanjem«. (Webster’s New Collegiate Dictionary) Ta značilnost se lahko odraža v »prepirih in besedičenjih«. (1. Tim. 6:4) Prav gotovo nas bi moralo skrbeti, kakšnega duha odražajo besede in misli, ki jih izražajo. Zato se izogibaj temu, da bi vztrajal pri določenih izrazih, katere si slišal ali prebral. Kaj pa, če ti nekdo posreduje drugačen pogled na neko verovanje? Lojalno se drži biblijskih podatkov, za katere je poskrbel Bog ‚po zvestem in razumnem sužnju‘. (Mat. 24:45–47, NS) Navsezadnje smo na ta način sploh spoznali resnico. Če se tega zavedamo nam bo pomagalo, da se izognemo sebičnosti, to je, da se ne bi samim sebi zdeli preveč pomembni.
Razvijaj osebno zanimanje za druge
10. Kako lahko v skupščini uporabimo besede iz Pisma Filipljanom 2:4?
10 Spomni se, da nas je Pavel opominjal, ‚naj ne gledamo samo nase, temveč tudi na druge.‘ (Fil. 2:4, EI) Kaj to pomeni? Tako kot nam že samo opazovanje naše okolice lahko pomaga pri oznanjevanju, nam bo zanimanje za dobro drugih v skupščini nudilo možnost, da utrdimo vez ljubezni, ki nas združuje. Še posebno starešine imajo odgovornost, da skrbijo za svoje sovernike, kajti pregovor pravi: »Skrbno spoznavaj stanje svoje drobnice, pazi na svoje črede!« (Preg. 27:23, EI) Seveda smo lahko mi vsi in tudi moramo biti, pozorni do potreb naših sovernikov. (1. Pet. 2:17)
11. Zakaj moramo pozorno prisluhniti svojim duhovnim bratom in sestram?
11 Nadaljnji način za pospeševanje enotnosti in razvijanje zanimanja za druge je ta, da si vzamemo čas za prijateljske razgovore z našimi duhovnimi brati in sestrami. Izvedi, o čem razmišljajo. To lahko storiš, ko jih obiščeš na domu, na sestanku v kraljevski dvorani, ali pa med odmori na kongresih. In ko ti govorijo, jih pazljivo poslušaj. Morda bodo govorili o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo, toda zatem jim bomo lahko pomagali nositi njihova bremena in tako bomo izpolnili Kristusov zakon. (Gal. 6:2) Toda enotnost skupščine ne bo varoval samo pogovor z našimi krščanskimi brati, ampak še nekaj drugega. Kaj je to?
Sočustvuj
12. Zakaj naj bi pokazovali sočutje?
12 Sočutje prav tako prispeva h krščanski enotnosti. Ker smo izpostavljeni vedno večjim pritiskom življenja, moramo vsi pokazovati to lastnost. Nikoli naj ne bi bili tako vneti za to, kar imamo v naših mislih, da ne bi upoštevali občutkov drugih! Na primer: Čim je nekdo, ki naj bi sodeloval na službenem sestanku, prispel v dvorano, mu je neki starešina začel govoriti o zadevi, ki bi jo objavili. Na presenečenje starešine in v njegovo sramoto ga je ta soudeleženec programa pogledal, se mu nasmejal in rekel: »Najprej, brat, dober večer!« O zadevi, ki naj bi se objavila, sta razpravljala zatem, ko sta se pozdravila in se je brat sprostil. Kakšen pouk je dobil ta starešina! Torej naj se ti nikoli ne tako mudi, da ne bi imel časa za vljudnosti, ki naredijo tvoj odnos z drugimi prijeten!
13. H kakšnemu ravnanju s svojimi krščanskimi sotovariši navede starešine sočutje?
13 Sočutje navede starešine, da pokazujejo usmiljenje in druge dobre lastnosti. Včasih morajo ti možje biti blagi kot »mati, ki neguje svoje otroke«. (1. Tes. 2:7) Pomaganje posameznikom zahteva veliko potrpežljivosti in ljubeče podpore. Tiste, ki so ‚opustili svojo prvotno ljubezen‘, bo morda potrebno spodbuditi k večji dejavnosti in bodo morda potrebovali pomoč, da bi se zavedli nujnosti našega časa. (Raz. 2:4; 2. Tim. 4:2; Hebr. 6:11, 12) Podobno kot Pavel imajo tudi starešine do sokristjanov »iskreno ljubezen«, in jih opominjajo ter jim svetujejo, da bi živeli »kakor se spodobi pred Bogom«. (1. Tes. 2:8, 11, 12)
14. S čim je Pavel dokazal, da je bil sočuten?
14 Pavel je zapustil starešinam dober zgled, kako ljubeče skrbeti za dobro duhovnih bratov in sester. Pisal je: »Poleg tega še vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb za vse cerkve [skupščine, NS].« Ker je Pavel bil tako zaskrbljen, je lahko vprašal: »Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz? Kdo se pohujšuje, da mene ne bi žgalo?« Ali si tudi ti, če si starešina, tako sočuten? (2. Kor. 11:28, 29, EI)
Pridobiti brata
15. Kateremu Jezusovemu nasvetu iz Matejevega evangelija 18:15 naj bi sledili, ko med brati nastopijo resne težave in kakšen bi moral biti naš cilj?
15 Sočutje med Jehovinimi služabniki pospešuje enotnost. V redkih primerih lahko nastopijo osebna nesoglasja. Kadar nastopijo resne zadeve, morajo kristjani slediti Jezusovemu nasvetu, ki je zapisan v Matejevem evangeliju 18:15–17. Upoštevaj prvi korak. Na samem se moraš pogovoriti s svojih bratom in mu ‚pokazati pregrešek‘. Kakšen bi naj bil tvoj cilj? ‚Pridobiti svojega brata!‘ Jezus je rekel: »Če te posluša, si svojega brata pridobil.« Na srečo pogovor med štirimi očmi ponavadi zadostuje za obnovitev miroljubnega odnosa med teboj in Jehovinim sočastilcem.
16. Kaj bi moral storiti, če opaziš, da ima tvoj brat nekaj zoper tebe?
16 Če opaziš, da ima tvoj brat nekaj zoper tebe, upoštevaj Jezusov nasvet in se ‚spravi z bratom‘. (Mat. 5:24) Pogovori se o problemu na miren, prijazen način ter poskušajta razumeti obojno gledišče. Tako se zadeva ponavadi lahko razreši in v skupščini se ohrani mir.
Pridobiti nevernike
17., 18. Kakšen nasvet je dal Peter krščanskim ženam, ki živijo v versko razdvojenih domovih?
17 Ena izmed najtežjih situacij, v katerih bi naj uporabili biblijska načela, je v versko razdeljenih domovih. Mnogi kristjani se zvesto trudijo, ko se srečujejo z razočaranji in težavami, ki jih povzroča pomanjkanje duhovne enotnosti v njihovih zakonih. Kako se jim lahko pomaga?
18 Starešine se osebno zanimajo za druge, zato radi duhovno pomagajo tistim, ki živijo v versko razdvojenih domovih. Tako se lahko na primer usmeri pozornost na Petrov nasvet o obnašanju krščanskih žena, ki se nahajajo v takšni situaciji. Peter jim govori, da naj bodo podrejene svojim možem, četudi ti niso verni in »ne verujejo besedi«. Zakaj naj jim bodo podrejene? »Da bodo ... pridobljeni že po vedenju svojih žena, brez prigovarjanja.« (1. Pet. 3:1, EI) Toda kako učinkovito je upoštevanje tega nasveta?
19. S primerom ponazori, kako koristno je lahko upoštevanje nasveta 1. Petrovega pisma 3:1.
19 Neka žena, po imenu Vera, priznava, da je sprva, ko je postala kristjanka, svojemu možu neprestano govorila o biblijskih resnicah, tako da se je naveličal. »Sledila sem svetopisemskemu nasvetu, katerega mi je dal neki starešina,« dodaja. »Ugotovila sem, da bo bolje, če bom obzirna in če bom čakala na primerne priložnosti, ki bi se ponudile.« V osnovi je Vera upoštevala besede iz 1. Petrovega pisma 3:1, čeprav je včasih prevzela pobudo, da bi svojega moža Barrya spodbudila k razpravljanju o biblijskih načelih. Pozneje je pojasnil: »V teku let sem opazil, da se je Prebudite se (spremljajoči časopis Stražnega stolpa) pojavljal na nenavadnih mestih v hiši. Vseboval je članke, ki so bili praktični in včasih tudi pred novicami.« Rezultat tega je, da sta po dvajsetih letih neenotnosti Barry in Vera srečna, ker sta lahko enotna v Jehovini službi.
20. Kakšno pomoč lahko nudijo starešine krščanskim možem v versko razdvojenih domovih?
20 Verni soprog se srečuje z velikimi težavami, če njegova soproga nasprotuje pravemu krščanstvu in ščuva otroke zoper njega. Če se starešine osebno zanimajo za takšnega moža, ga lahko opozorijo na koristne biblijske nasvete. Poudarijo lahko na primer, da je on kljub nasprotovanju svoje žene poglavar družine in da bi moral svoje otroke svetopisemsko vzgajati. (Ef. 6:4) Lahko se mu priporoča, da živi s svojo ženo »po spoznanju«, da se zanima za njeno delo in ji pomaga pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke. (1. Pet. 3:7) Predvsem pa se naj bi vernega soproga in očeta spodbujalo, da ohranja možnost pogovarjanja odprto, da bi vedel, kaj je v srcu vsakega člana družine. Starešine ga lahko morda spodbujajo tudi, da poskuša vedno znova pomagati svoji ženi z besedami, ki so »s soljo zabeljene«, tako da ji ob primerni priložnosti obzirno govori o svetopisemski resnici. (Kol. 4:6)
21. Kako se lahko pomaga neverni ženi, da se prične zanimati za resnico?
21 Zanimanje za sorodnike kristjanov v versko razdvojenih domovih včasih zaneti zanimanje za vest o kraljestvu. Da ponazorimo: Neki krščanski soprog je postal malodušen zaradi svoje žene, ki mu je več let ogorčeno nasprotovala. Neki starešina se je ponudil, da ga obišče in pomaga z biblijskim razgovorom. Ko je prispel na njegov dom, je starešina prijazno pozdravil ženo in jo vprašal: »Ali bi želeli sesti k nama?« To prijazno povabilo je na ženo naredilo tak vtis, da se jima je z veseljem pridružila v razgovoru. Kmalu je sprejela resnico in pričela oznanjati drugim.
22. Zakaj naj se osebno zanimamo drug za drugega?
22 Kot Jehovine priče delajmo torej »vse zaradi dobre vesti«. (1. Kor. 9:23, EI) Zares, »dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa bratom v veri«. (Gal. 6:10, EI) Zato se osebno zanimajmo drug za drugega, tako da se bo med našo svetovno bratovščino ljubezen razcvetela.
Kako bi odgovoril
◻ Zakaj bi se naj še posebno zanimali za druge?
◻ Kako lahko razvijamo osebno zanimanje za sovernike?
◻ Kako lahko starešine izrazijo sočutje?
◻ Kaj je lahko rezultat našega osebnega zanimanja za nevernike?