Vršite zveličanje svoje!

»Ljubljeni moji, [. . .] v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje.« (FILIPLJANOM 2:⁠12)

1., 2. Zaradi kakšnih priljubljenih nazorov so mnogi pričeli razmišljati, da nimajo nadzora nad svojim življenjem?

»ALI ste se takšni rodili?« To vprašanje se je pred kratkim pojavilo na naslovni strani priljubljene revije. Pod tem naslovom pa so bile napisane besede: »Osebnost, značaj in celo življenjske odločitve. Nove raziskave kažejo, da je vse to odvisno predvsem od genov.« Zaradi takšnih trditev lahko nekateri pričnejo razmišljati, da imajo nad svojim življenjem kaj malo nadzora.

² Drugi se bojijo, da so nekako obsojeni na nesrečno življenje zaradi slabe starševske vzgoje oziroma slabega pouka njihovih učiteljev. Morda menijo, da bodo neogibno ponavljali napake svojih staršev, ravnali po najslabših nagibih, ki so jih ti imeli, in bili Jehovu nezvesti, skratka, da se bodo slabo odločali. Ali pa je to biblijski nauk? Resda je nekaj vernikov, ki vztrajno trdijo, da nas Biblija uči nekaj podobnega, namreč doktrino o predestinaciji. Po tej doktrini naj bi Bog že zdavnaj določil vse, kar se vam zgodi v življenju.

 3. Kakšno spodbudno sporočilo vsebuje Biblija glede tega, koliko smo lahko odgovorni glede naše prihodnosti?

³ Vsi ti različni nazori imajo eno, vsem skupno sporočilo: v življenju imate kaj malo izbire in nad njim kaj malo nadzora. To sporočilo resnično jemlje pogum, zaradi česar je problem še večji. V Pregovorih 24:10 piše: »Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.« Toda nas se spodbuja, naj uvidimo, da lahko po Bibliji ,vršimo zveličanje svoje‘. (Filipljanom 2:12) Kako pa lahko okrepimo svoje zaupanje v ta pozitivni svetopisemski nauk?

,Sezidavanje‘ samega sebe

 4. K čemu ne namiguje Prvi list Korinčanom 3:10–15, čeprav se tu govori o gradnji z negorljivimi materiali?

⁴ Razmislimo o ponazoritvi apostola Pavla, ki jo najdemo v Prvem listu Korinčanom 3:10–15. Pavel tam govori o krščanski gradnji, in načelo njegove ponazoritve lahko uporabimo pri notranji in zunanji strežbi. Ali apostol s to ponazoritvijo namiguje, da je za to, da se neki učenec končno odloči služiti Jehovu in pri svoji odločitvi tudi vztraja, v celoti odgovoren tisti, ki ga je poučeval in vzgajal? Ne. Poudarjal je, kako je pomembno, da učitelj gradi na najboljši mogoči način. Vendar glede na to, kar smo spoznali iz prejšnjega članka, s tem ni mislil, da učenec pri tem nima nobene izbire. Pavlova ponazoritev se resda ne osredinja na gradnjo nas samih, temveč drugih. To je očitno, saj Pavel govori o površni zidavi, ki se poruši, medtem ko se gradbenik reši. Toda včasih se v Bibliji ta govorna figura rabi tudi za delo pri nas samih.

 5. Kateri svetopisemski stavki kažejo, da moramo kristjani ,zidati‘ sebe?

⁵ Upoštevajte denimo, kaj piše v Judovem listu 20, 21: »Ljubljeni, sezidavajte se na presveti veri svoji in molite v svetem Duhu, ohranite se v ljubezni Božji.« Juda tukaj za ,sezidavati‘ uporabi isto grško besedo kakor Pavel v Prvem listu Korinčanom, 3. poglavju, le da očitno poudarja, naj na temelju vere gradimo sebe. In ko Lukež zapiše Jezusovo ponazoritev o možu, ki si je postavil hišo na skalo, za besedo »temelj« uporabi isto grško besedo kakor Pavel v svoji ponazoritvi o krščanski gradnji. (Lukež 6:48, 49) Pa tudi Pavel, ko opomni sokristjane, naj duhovno napredujejo, uporabi prispodobo o tem, da so zgrajeni na »temelju«. Da, Božja Beseda nas uči, naj ,zidamo‘ sebe. (Efežanom 3:15–19, NW; Kološanom 1:23; 2:⁠7)

 6. a) Ponazorite, kako je vsak krščanski učenec rezultat skupnega gradbenega projekta. b) Za kaj je odgovoren vsak učenec sam?

⁶ Ali pa je gradnja kristjana delo enega samega človeka? No, predstavljajte si, da ste se odločili zgraditi hišo. Po načrte odidete k arhitektu. Resda nameravate večino dela opraviti sami, vendar najamete izvajalca, da bi vam pomagal in svetoval, kateri postopki so najboljši. Če postavi trden temelj, vam pomaga razumeti načrte, predlaga, katere materiale je najboljše kupiti, in vam tudi razloži precej o gradnji, se verjetno strinjate, da je opravil dobro delo. Kaj pa, če ne poslušate njegovih nasvetov, kupujete cenen ali slab material in ne upoštevate niti arhitektovih načrtov? Gotovo ne bi mogli kriviti izvajalca ali arhitekta, če bi se hiša zrušila! Podobno je tudi vsak krščanski učenec rezultat skupnega gradbenega projekta. Glavni arhitekt je Jehova. On podpira zvestega kristjana, ki kot eden ,Božjih sodelavcev‘ učenca poučuje in gradi. (1. Korinčanom 3:9) Vendar pri tem sodeluje tudi učenec. In končno je sam odgovoren za svoje življenje. (Rimljanom 14:12) Če hoče imeti dobre krščanske lastnosti, si mora močno prizadevati, da si jih pridobi in vgradi. (2. Petrov 1:5–8)

 7. S kakšnimi izzivi se spoprijemajo nekateri kristjani in kaj jih lahko potolaži?

⁷ Ali pa to pomeni, da genetika, okolje in to, kakšne učitelje smo imeli, nimajo nobene vloge? Nikakor ne. Božja Beseda priznava, da so vsi ti dejavniki pomembni in imajo svoj vpliv. Mnoge grešne, negativne težnje se podedujejo in lahko je treba veliko truda, da se jih premaga. (Psalm 51:5; Rimljanom 5:12; 7:21–23) Starševska vzgoja in domače okolje lahko na mlade izredno vplivajo – dobro ali slabo. (Pregovori 22:6; Kološanom 3:21) Jezus je judovske verske voditelje obsodil, ker so s svojim poukom na druge slabo vplivali. (Matevž 23:13, 15) In danes takšni dejavniki prizadevajo vsakega med nami. Nekateri iz Božjega ljudstva se denimo spoprijemajo z izzivi, ki jim jih je prineslo težko otroštvo. Ti potrebujejo našo prijaznost in sočutje. Potolaži pa jih lahko tudi biblijsko sporočilo, da niso obsojeni na ponavljanje napak staršev ali na to, da bodo nezvesti. Poglejmo, kako nam to ponazarjajo nekateri kralji staroveške Jude.

Judovi kralji – vsak se je odločil po svoje

 8. Kakšen slab zgled je bil Jotamov oče, vendar kako se je Jotam odločil?

⁸ Uzija je zakraljeval v Judeji pri rosnih šestnajstih letih in vladal 52 let. Medtem je večinoma »delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov«​. (2. kraljev 15:3) Jehova ga je blagoslovil z mnogimi sijajnimi vojaškimi zmagami. Žal pa se je Uzija zaradi uspeha prevzel. Postal je domišljav in se uprl Jehovu, tako da je daroval kadilo pri tempeljskem oltarju, kar so lahko delali samo duhovniki. Uzija so pokarali, vendar ga je to le razjezilo. Zatem je bil ponižan – udarjen je bil z gobavostjo, ostanek svojega življenja pa je bil prisiljen preživeti v osami. (2. letopisov 26:16–23) Kako se je na vse to odzval njegov sin Jotam? Na tega mladeniča bi lahko brez težav vplival oče in Jotam bi lahko bil zaradi Jehovove kazni užaljen. Nanj bi lahko slabo vplivali ljudje na splošno, saj so vztrajali pri napačnih verskih navadah. (2. kraljev 15:4) Toda Jotam se je odločil po svoje. »Delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH.«​ (2. letopisov 27:⁠2)

 9. Pod katerimi dobrimi vplivi je bil Ahaz, vendar kakšno je bilo njegovo življenje?

⁹ Jotam je vladal 16 let in bil ves ta čas zvest Jehovu. Njegov sin Ahaz je torej imel v zvestem očetu čudovit zgled. Ahaza pa so obkrožali še drugi dobri vplivi. Blagoslovljen je bil s tem, da je živel v času, ko so v deželi živahno prerokovali zvesti preroki Izaija, Ozea in Miha. Vseeno pa se je slabo odločil. »Ni delal, kar bi bilo prav v očeh GOSPODOVIH, kakor David, oče njegov.«​ Izdelal je podobe Baala, jih častil in v žrtvenem ognju poganskim bogovom celo sežgal nekaj svojih sinov. Kljub najboljšim vplivom je bil strahotno slab kralj in Jehovov služabnik. (2. letopisov 28:1–4)

10. Kakšen oče je bil Ahaz, toda kako se je odločil njegov sin Ezekija?

¹⁰ Če gledamo s strani čistega bogočastja, si kaj težko zamišljamo očeta, slabšega od Ahaza. Toda sin Ezekija si ni mogel izbrati svojega očeta! Mladi sinovi, ki jih je Ahaz pomoril, ko jih je žrtvoval Baalu, so bili verjetno Ezekijevi bratje. Ali je bil Ezekija zaradi takšnega strašnega ozadja obsojen na življenje nezvestobe Jehovu? Ravno nasprotno, Ezekija je postal eden maloštevilnih Judovih zares velikih kraljev: bil je zvest, moder, ljubljen mož. »GOSPOD je bil ž njim.« (2. kraljev 18:3–7) Pravzaprav imamo razlog, da verjamemo, da je Ezekija še kot mlad knez pod navdihnjenjem napisal 119. psalm. Če je to res, nam ni težko razumeti, zakaj je zapisal naslednje: »Od otožnosti se v solzah taja duša moja.« (Psalm 119:28) Ezekija je kljub hudim težavam dovolil, da ga v življenju vodi Jehovova Beseda. V Psalmu 119:105 piše: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« Da, Ezekija se je odločil po svoje in njegova odločitev je bila prava.

11. a) Kako skrajnostno se je Manase uprl Jehovu kljub dobremu očetovemu vplivu? b) Kako se je Manase odločil pozno v življenju in kaj se lahko iz tega naučimo?

¹¹ Paradoksno pa je, da je za enim od najboljših Judovih kraljev prišel eden najslabših. Ezekijev sin Manase je širil malikovalstvo, spiritizem in masovno nasilje, kakršnega dotlej še ni bilo. V poročilu piše, da je »GOSPOD [. . .] govoril Manaseju in ljudstvu njegovemu«,​ verjetno po prerokih. (2. letopisov 33:10) Po judovskem izročilu se je Manase na to odzval tako, da je dal razžagati Izaija. (Primerjaj Hebrejcem 11:37.) Bodisi da je to res ali ne, Manase ni poslušal nobenih Božjih svaril. Pravzaprav je žrtvoval nekaj svojih sinov, tako da jih je žive sežgal, zelo podobno kakor njegov ded Ahaz. Pa vendar se je ta hudobni človek med velikimi nadlogami, ki jih je doživel pozno v življenju, pokesal in svoje življenje spremenil. (2. letopisov 33:1–6, 11–20) Njegov zgled nam pokaže, da takšen, ki se strašno slabo odloča, ni nujno nepopravljiv. Lahko se spremeni.

12. Kako nasprotno sta se glede službe Jehovu odločila Amon in njegov sin Josija?

¹² Manasejev sin Amon bi se od očetovega kesanja lahko veliko naučil. Vendar se ni odločal pravilno. Pravzaprav »je kopičil krivdo za krivdo«, dokler ga niso umorili. Njegov sin Josija pa mu je bil osvežujoče nasprotje. Očitno se je odločil, da se od tega, kar se je pripetilo dedu, nekaj nauči. Ko je imel komaj osem let, je zavladal. Pri zgodnjih šestnajstih letih je pričel iskati Jehova in bil zatem zgleden, zvest kralj. (2. letopisov 33:⁠20–​34:5) Odločil se je in njegova odločitev je bila pravilna.

13. a) Kaj se naučimo od Judovih kraljev, ki smo jih pregledali? b) Kako pomembna je starševska vzgoja?

¹³ Ob tem kratkem pregledu sedmih Judovih kraljev se naučimo nekaj zelo pomembnega. Včasih so najslabši kralji imeli najboljše sinove, in obratno, najboljši kralji so imeli najslabše sinove. (Primerjaj Propovednik 2:18–21.) Toda starševska vzgoja zaradi tega ni nič manj pomembna. Starši, ki svoje otroke vzgajajo skladno z Jehovovo voljo, svojim potomcem gotovo na najboljši možni način omogočijo, da postanejo zvesti Jehovovi služabniki. (5. Mojzesova 6:6, 7) Vseeno pa se nekateri otroci kljub največjemu trudu zvestih staršev odločijo za napačno življenjsko pot. Drugi otroci pa si kljub najslabšemu starševskemu vplivu izberejo, da bodo ljubili Jehova in mu služili. In z Njegovim blagoslovom v življenju uspejo. Ali se kdaj sprašujete, kako bo z vami? Razmislite torej o nekaterih Jehovovih osebnih zagotovilih, da se lahko prav odločite!

Jehova v vas verjame!

14. Kako vemo, da Jehova razume naše omejitve?

¹⁴ Jehova vidi vse. V Pregovorih 15:3 piše: »Na vsakem kraju so oči Gospodove, gledajoč dobre in hudobne.« Kralj David je o Jehovu rekel naslednje: »Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.« (Psalm 139:16) Zato Jehova ve, s kakšnimi negativnimi težnjami se bojujete, bodisi da ste jih podedovali ali pa pridobili zaradi drugih vplivov, nad katerimi niste imeli nadzora. On povsem razume, kako je vse to na vas delovalo. Vaše omejitve razume celo bolje od vas samih. In poleg tega je usmiljen. Od nas nikoli ne pričakuje več, kot lahko razumno storimo. (Psalm 103:13, 14)

15. a) Kaj lahko med drugim potolaži tiste, ki so jih drugi namerno prizadeli? b) S kakšno odgovornostjo nas Jehova poveličuje?

¹⁵ Po drugi strani pa Jehova ne meni, da smo nemočne žrtve okoliščin. Če imamo slabe izkušnje, nas lahko potolaži dejstvo, da Jehova sovraži vsakršno ravnanje, s katerim kdo koga namerno prizadene. (Psalm 11:5; Rimljanom 12:19) Ali pa nas bo obvaroval posledic, če se obrnemo stran in se vedé napačno odločamo? Seveda ne. Njegova Beseda pravi: »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:5) Jehova vsakemu razumnemu stvarjenju naklanja čast s tem, da od njega pričakuje, da ravna pravilno in mu služi. Prav kakor je Mojzes rekel izraelskemu ljudstvu: »Za priči proti vam kličem danes nebo in zemljo. Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj.« (5. Mojzesova 30:19) In Jehova je prepričan, da se tudi mi lahko prav odločimo. Kako to vemo?

16. Kako lahko uspešno ,vršimo zveličanje svoje‘?

¹⁶ Bodimo pozorni na to, kaj je napisal apostol Pavel: »Zatorej, ljubljeni moji, [. . .] v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje; Bog namreč je, ki dela v vas i voljo i delovanje, po svoji dobri volji.« (Filipljanom 2:12, 13) Izvirna grška beseda, prevedena z »vršite«, na tem mestu pomeni nekaj dokončati. Torej ni nihče od nas obsojen na neuspeh oziroma na to, da bo odnehal. Bog Jehova je gotovo prepričan, da lahko dokončamo delo, ki nam ga je naložil in ki vodi v našo rešitev, sicer pisca ne bi navdihnil, da bi napisal kaj takega. Kako pa lahko uspemo? To ni v naši moči. Če bi bili sami po sebi dovolj močni, ne bi bilo treba nobenega ,strahu in trepeta‘. Namesto tega ,dela v nas‘ Jehova, v naših mislih in srcu deluje njegov sveti duh in nam pomaga, da imamo ,voljo in delamo‘. Ali imamo ob tej ljubeči pomoči še kakšen razlog, da se v življenju ne bi prav odločali in po teh odločitvah tudi živeli? Ne! (Lukež 11:⁠13)

17. Kako se lahko spremenimo in kako nam pri tem pomaga Jehova?

¹⁷ Morali bomo premagati ovire, morda slabe navade, ki smo jih imeli vse življenje, in odstraniti škodljive vplive, ki nam morda kvarijo mišljenje. Vendar z Jehovovim duhom to lahko storimo! Pavel je namreč korintskim kristjanom pisal, da ima Božja Beseda moč razrušiti tudi ,trdnjave‘. (2. Korinčanom 10:4) Jehova nam pravzaprav lahko pomaga, da se korenito spremenimo. Njegova Beseda nas spodbuja, naj ,slečemo starega človeka‘ in ,oblečemo novega, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice‘. (Efežanom 4:22–24) Ali je res mogoče, da se z Jehovovim duhom tako spremenimo? Seveda! Božji duh proizvaja v nas sadove, lepe dragocene lastnosti, ki si jih vsi želimo razvijati. In prva od njih je ljubezen. (Galatom 5:22, 23)

18. Kako se je popolnoma zmožen odločiti vsak razmišljujoč človek in kaj naj bi bili zaradi tega odločeni delati?

¹⁸ To dejstvo je velika, osvobajajoča resnica. Zmožnost Boga Jehova, da ljubi, ni omejena, in mi smo ustvarjeni po njegovi podobi. (1. Mojzesova 1:26; 1. Janezov 4:⁠8) Zato se lahko odločimo, da bomo ljubili Jehova. Ključ do naše prihodnosti je namreč ta ljubezen, ne pa naše prejšnje življenje, pridobljene napake ali podedovana težnja, da bi počeli, kar je slabo. Če bi Adam in Eva ljubila Boga Jehova, bi v Edenu lahko ostala zvesta. Vsak od nas potrebuje takšno ljubezen, da bi preživel harmagedon in prestal sklepno preskušnjo, ki bo na koncu Kristusovega tisočletnega vladanja. (Razodetje 7:14; 20:5, 7–10) Takšno ljubezen lahko razvijamo vsi, brez izjeme in ne glede na okoliščine. (Matevž 22:37; 1. Korinčanom 13:13) Bodimo odločeni, da bomo ljubili Jehova in na tej ljubezni gradili vso večnost.

Kaj menite?

◻ Kateri priljubljeni nazori nasprotujejo pozitivnemu biblijskemu nauku glede posameznikove odgovornosti?

◻ Kako se mora sezidavati vsak kristjan?

◻ Kako zgledi Judovih kraljev kažejo, da se vsakdo odloča po svoje?

◻ Kako nam Jehova zagotavlja, da se lahko v življenju prav odločamo, ne glede na negativne vplive okoli nas?

[Slika na strani 15]

Ali vašo prihodnost določa genetika?

[Slika na strani 17]

Kralj Josija se je kljub slabemu očetovemu zgledu odločil služiti Bogu