Kdo je Jezus Kristus?

1., 2. a) Zakaj to, da vemo za nekega slavnega posameznika, še ne pomeni, da ga zares poznamo? b) Kakšna različna mnenja obstajajo glede Jezusa?

OBSTAJA veliko slavnih ljudi. Nekateri so znani v svoji okolici, mestu ali državi, drugi pa po vsem svetu. Toda samo to, da veste, kako je nekemu slavnemu človeku ime, še ne pomeni, da ga zares poznate. To ne pomeni, da veste podrobnosti iz njegove preteklosti in kakšen človek je v resnici.

² Povsod po svetu so ljudje že slišali za Jezusa Kristusa, čeprav je na zemlji živel pred kakimi 2000 leti. Vendar mnogi ne vedo natančno, kdo je bil Jezus v resnici. Nekateri pravijo, da je bil samo dober človek. Drugi trdijo, da je bil le običajen prerok. Spet tretji pa verjamejo, da je Jezus pravzaprav Bog in da bi ga morali častiti. Ali bi ga res morali?

 3. Zakaj je pomembno, da spoznavate Boga Jehova in Jezusa Kristusa?

³ To, da spoznate resnico o Jezusu, je za vas pomembno. Zakaj? Ker Sveto pismo pravi: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Da, če zares spoznavamo Boga Jehova in Jezusa Kristusa, nam to lahko omogoči večno življenje na rajski zemlji. (Janez 14:6) Poleg tega je Jezus najboljši zgled, kako živeti in ravnati z drugimi. (Janez 13:34, 35) V prvem poglavju te knjige smo pregledovali resnico o Bogu. Sedaj pa poglejmo, kaj Sveto pismo v resnici uči o Jezusu Kristusu.

 4. Kaj pomenita naziva »Mesija« in »Kristus«?

⁴ Veliko prej, preden se je Jezus rodil, je Sveto pismo napovedalo, da bo prišel nekdo, ki ga bo Bog poslal kot Mesija oziroma Kristusa. Naziva »Mesija« (iz hebrejščine) in »Kristus« (iz grščine) pomenita »maziljenec«. Ta obljubljeni Mesija bo maziljen, kar pomeni, da ga bo Bog postavil na poseben položaj. V kasnejših poglavjih te knjige bomo spoznali več o pomembni vlogi, ki jo ima Mesija pri izpolnitvi Božjih obljub. Izvedeli bomo tudi, kako smo zaradi Jezusa lahko že sedaj blagoslovljeni. Toda preden se je Jezus rodil, so se mnogi nedvomno spraševali: »Kdo se bo izkazal za Mesija?«

 5. O čem so bili Jezusovi učenci povsem prepričani glede Jezusa?

⁵ V prvem stoletju n. št. so bili učenci Jezusa iz Nazareta povsem prepričani, da je Jezus napovedani Mesija. (Janez 1:41) Eden od učencev, ki mu je bilo ime Simon Peter, je Jezusu odkrito dejal: »Ti si Kristus.« (Matej 16:16) Toda kako so bili ti učenci – in kako smo lahko mi – prepričani, da je Jezus zares obljubljeni Mesija?

 6. Ponazorite, kako je Jehova svojim zvestim služabnikom pomagal prepoznati Mesija.

⁶ Božji preroki, ki so živeli pred Jezusom, so o Mesiju napovedali veliko podrobnosti. Zaradi teh podrobnosti so ga drugi kasneje lažje prepoznali. To lahko ponazorimo takole: Predstavljajte si, da morate oditi na avtobusno ali železniško postajo oziroma na letališče, kjer je polno ljudi, in pričakati človeka, ki ga še nikdar prej niste srečali. Ali vam ne bi bilo lažje, če bi vam kdo o njem povedal nekaj podrobnosti? Podobno je Jehova po svetopisemskih prerokih precej podrobno opisal, kaj bo Mesija počel in kaj bo doživljal. Izpolnitev teh številnih prerokb je zvestim Božjim služabnikom pomagala, da so ga lahko jasno prepoznali.

 7. Kateri prerokbi sta se poleg drugih prerokb izpolnili v zvezi z Jezusom?

⁷ Premislite o samo dveh zgledih. Kot prvo, prerok Miha je več kot 700 let vnaprej napovedal, da se bo obljubljeni Mesija rodil v Betlehemu, malem mestu na Judovem. (Miha 5:2) In kje se je Jezus rodil? Ravno v tem mestu! (Matej 2:1, 3–9) Kot drugo, veliko stoletij vnaprej je prerokba iz Daniela 9:25 nakazovala prav na leto, ko se bo pojavil Mesija – na leto 29 n. št.a Izpolnitev teh in drugih prerokb dokazuje, da je bil Jezus obljubljeni Mesija.

8., 9. Kateri dokaz, da je bil Jezus Mesija, je postal viden ob njegovem krstu?

⁸ Naslednji dokaz, da je bil Jezus Mesija, je postal očiten proti koncu leta 29 n. št. Tega leta je Jezus odšel k Janezu Krstniku, da bi ga ta krstil v reki Jordan. Jehova je pred tem Janezu obljubil znamenje, po katerem bo lahko prepoznal Mesija. Janez je to znamenje videl ob Jezusovem krstu. V Svetem pismu piše, kaj se je takrat zgodilo: »Jezus je po krstu takoj prišel iz vode. In glej, nebesa so se odprla, in videl je, kako se je Božji duh spuščal kakor golob in prihajal nadenj. Glej! Slišal se je tudi glas iz nebes, ki je rekel: ‚To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.‘« (Matej 3:16, 17) Potem ko je Janez videl in slišal, kaj se je zgodilo, ni dvomil, da je Jezusa poslal Bog. (Janez 1:32–34) Jezus je v tistem trenutku, ko je bil nanj izlit Božji duh oziroma dejavna sila, postal Mesija ali Kristus. S tem je bil določen za voditelja in kralja. (Izaija 55:4)

⁹ Izpolnitev svetopisemskih prerokb in pričevanje samega Boga Jehova jasno kažeta, da je bil Jezus obljubljeni Mesija. Sveto pismo pa odgovarja še na dve pomembni vprašanji o Jezusu Kristusu. Od kod je prišel? Kakšen človek je bil?

10. Kaj Sveto pismo uči o obstoju Jezusa, preden je prišel na zemljo?

¹⁰ Sveto pismo uči, da je Jezus pred prihodom na zemljo živel v nebesih. Miha je prerokoval, da se bo Mesija rodil v Betlehemu, in dejal, da je Mesijev izvor »od davne preteklosti«. (Miha 5:2) Sam Jezus je velikokrat rekel, da je živel v nebesih, preden se je rodil kot človek. (Beri Janez 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5.) Kot duhovno bitje je bil v nebesih z Jehovom v posebnem odnosu.

11. Kako Sveto pismo pokaže, da je Jezus Jehovov najdragocenejši Sin?

¹¹ Jezus je Jehovov najdragocenejši Sin, in to upravičeno. Imenovan je »prvorojenec vsega stvarstva«, ker je prvi, ki ga je Bog ustvaril.b (Kološanom 1:15) Obstaja pa še en razlog, zakaj je ta Sin nekaj posebnega. Je »edinorojeni Sin«. (Janez 3:16) To pomeni, da je Bog samo njega ustvaril neposredno. Jezus je tudi edini, po katerem je Bog ustvaril vse drugo. (Kološanom 1:16) Nadalje se Jezus imenuje tudi »Beseda«. (Janez 1:14) To nam pove, da je govoril v imenu Boga ter tako nedvomno prenašal sporočila in navodila drugim Očetovim sinovom, tako duhovnim kot človeškim.

12. Kako vemo, da prvorojeni Sin ni enak Bogu?

¹² Ali je prvorojeni Sin enak Bogu, kakor nekateri verjamejo? Sveto pismo tega ne uči. Kot smo videli v prejšnjem odstavku, je bil Sin ustvarjen. Torej je razumljivo, da je imel začetek, medtem ko Jehova nima ne začetka ne konca. (Psalm 90:2) Edinorojenemu Sinu ni nikoli prišlo niti na misel, da bi skušal biti enak svojemu Očetu. Sveto pismo jasno uči, da je Oče večji od Sina. (Beri Janez 14:28; 1. Korinčanom 11:3.) Samo Jehova je »Vsemogočni Bog«. (1. Mojzesova 17:1) Zato mu nihče ni enak.c

13. Kaj je v Svetem pismu mišljeno s tem, da je Sin »podoba nevidnega Boga«?

¹³ Jehova in njegov prvorojeni Sin sta se tesno družila na milijarde let – dolgo preden sta bila ustvarjena zvezdnato nebo in zemlja. Kako zelo sta morala imeti rada drug drugega! (Janez 3:35; 14:31) Ta ljubljeni Sin je bil ravno takšen kakor njegov Oče. Zato Sveto pismo za Sina pravi, da je »podoba nevidnega Boga«. (Kološanom 1:15) Da, prav kakor je človeški sin lahko v marsičem zelo podoben svojemu očetu, je ta nebeški Sin odseval lastnosti in osebnost svojega Očeta.

14. Kako se je Jehovov edinorojeni Sin rodil kot človek?

¹⁴ Jehovov edinorojeni Sin je prostovoljno zapustil nebesa in prišel na zemljo živet kot človek. Toda morda se sprašujete: »Kako je bilo mogoče, da se je duhovno bitje rodilo kot človek?« Jehova je naredil čudež. Življenje svojega prvorojenega Sina je iz nebes prenesel v maternico judovske device Marije. Za to ni bil potreben človeški oče. Marija je rodila popolnega sina in mu dala ime Jezus. (Luka 1:30–35)

15. Zakaj lahko rečemo, da po Jezusu bolje spoznamo Jehova?

¹⁵ To, kar je Jezus govoril in delal, ko je bil na zemlji, nam pomaga, da ga dodobra spoznamo. Še več, po Jezusu bolje spoznamo tudi Jehova. Zakaj lahko to rečemo? Spomnite se, da je ta Sin povsem tak kakor njegov Oče. Zato je Jezus enemu od svojih učencev rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Iz štirih svetopisemskih knjig, znanih kot evangeliji – Matejev, Markov, Lukov in Janezov – veliko izvemo o življenju, delu in lastnostih Jezusa Kristusa.

16. Kaj je bilo Jezusovo glavno sporočilo in od koga je izviralo to, kar je učil Jezus?

¹⁶ Jezusa so ljudje poznali kot »Učitelja«. (Janez 1:38; 13:13) In kaj je učil? Njegovo glavno sporočilo je bilo »dobra novica o kraljestvu« – o Božjem kraljestvu oziroma nebeški vladi, ki bo vladala čez vso zemljo in poslušnim ljudem prinesla večne blagoslove. (Matej 4:23) Čigavo je bilo to sporočilo? Jezus sam je rekel: »To, kar učim jaz, ni moje, ampak je od tistega, ki me je poslal.« Torej je bilo sporočilo od Jehova. (Janez 7:16) Jezus je vedel, da njegov Oče želi, da bi ljudje slišali dobro novico o Kraljestvu. O Božjem kraljestvu in o tem, kaj bo doseglo, bomo več izvedeli v 8. poglavju.

17. Kje je Jezus poučeval in zakaj se je tako trudil poučevati druge?

¹⁷ Kje je Jezus poučeval? Povsod, kjer so bili ljudje – na podeželju, v mestih, vaseh, na trgih in domovih. Jezus ni pričakoval, da bodo ljudje prišli k njemu. On je šel k njim. (Marko 6:56; Luka 19:5, 6) Zakaj se je tako trudil in porabil toliko svojega časa za oznanjevanje in poučevanje? Zato ker je s tem izpolnjeval Božjo voljo. Jezus je vedno delal to, kar je hotel njegov Oče. (Janez 8:28, 29) Vendar je oznanjeval še iz enega razloga. Množice, ki so prihajale, da bi ga videle, so se mu smilile. (Beri Matej 9:35, 36.) Verski voditelji, ki bi te ljudi morali učiti resnico o Bogu in njegovih namenih, so jih zanemarjali. Jezus je vedel, kako nujno je, da ljudje slišijo to kraljestveno sporočilo.

18. Katere Jezusove lastnosti vas najbolj pritegnejo?

¹⁸ Jezus je bil ljubeč, rahločuten človek, ki se je znal vživeti v občutke drugih. Ljudem se je zato zdel dostopen in prijazen. Ob njem so bili sproščeni celo otroci. (Marko 10:13–16) Bil je nepristranski. Sovražil je podkupljivost in krivico. (Matej 21:12, 13) Z ženskami, ki se jih v tistem času ni spoštovalo in so imele malo pravic, je ravnal dostojanstveno. (Janez 4:9, 27) Bil je iskreno ponižen. Nekoč je svojim apostolom umil noge in tako opravil delo, za katero je bil ponavadi zadolžen najnižji služabnik.

19. Kateri primer pokaže, da se je Jezus zelo zavedal potreb drugih?

¹⁹ Jezus se je zelo zavedal potreb drugih. To je bilo še posebej opazno takrat, ko je z močjo Božjega duha čudežno ozdravljal. (Matej 14:14) Na primer, neki človek, ki je bil gobav, je prišel k Jezusu in mu rekel: »Če le hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je osebno čutil bolečino in trpljenje tega človeka. Zasmilil se mu je, zato je iztegnil roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« In bolni človek je ozdravel! (Marko 1:40–42) Ali si lahko predstavljate, kako se je počutil ta človek?

20., 21. Kako nam je Jezus za zgled v zvestovdani poslušnosti Bogu?

²⁰ Jezus je dal najboljši zgled, kako biti zvestovdano poslušen Bogu. Svojemu nebeškemu Očetu je ostal zvest v vsakršnih okoliščinah in kljub vsakovrstnemu nasprotovanju in trpljenju. Odločno in uspešno se je upiral Satanovim skušnjavam. (Matej 4:1–11) Nekoč so nekateri od njegovih sorodnikov pokazali, da ne verujejo vanj, in so celo rekli: »Zmešalo se mu je.« (Marko 3:21) Toda Jezus ni dovolil, da bi vplivali nanj, temveč je še naprej opravljal delo, ki mu ga je naložil Bog. Kljub temu da so ga nasprotniki zmerjali in z njim grdo ravnali, se je obvladoval in jim ni nikoli skušal škoditi. (1. Petrovo 2:21–23)

²¹ Jezus je ostal zvest do smrti – krute in boleče smrti, za katero so bili krivi njegovi sovražniki. (Beri Filipljanom 2:8.) Premislite o tem, kaj je pretrpel zadnji dan svojega človeškega življenja. Aretirali so ga, lažne priče so ga obtožile, podkupljivi sodniki so ga obsodili, drhal se mu je posmehovala, vojaki pa so ga mučili. Pribit na kol je še zadnjikrat zajel sapo in zavpil: »Izpolnjeno je!« (Janez 19:30) Vendar ga je njegov nebeški Oče tretji dan po smrti obudil v duhovno življenje. (1. Petrovo 3:18) Nekaj tednov kasneje se je vrnil v nebesa. Tam je »sédel Bogu na desno« in čakal, da prejme kraljevsko oblast. (Hebrejcem 10:12, 13)

22. Kaj je Jezus omogočil s tem, da je ostal zvest do smrti?

²² Kaj je Jezus omogočil s tem, da je ostal zvest do smrti? Jezusova smrt nam pravzaprav daje možnost, da večno živimo na rajski zemlji, kar je v skladu z Jehovovim prvotnim namenom. O tem, kako nam Jezusova smrt to omogoča, bomo razpravljali v naslednjem poglavju.