Kako bi doma dobro gospodarili in gospodinjili

 1. Zakaj zna biti danes tako težko gospodariti pri hiši?

»PODOBA tega sveta je minljiva [se spreminja, NW].« (1. Korinčanom 7:31, EI) Ta zapis je star že dobrih 1900 let, a je danes nadvse resničen! Stvari se res spreminjajo, še zlasti v družinskem življenju. Kar se je pred 40 ali 50 leti ljudem zdelo normalno, običajno, danes velikokrat ni več sprejemljivo. Zato se lahko človek, ki hoče svojemu domu uspešno gospodariti, znajde pred hudimi izzivi. Vendar se boste s temi izzivi znali tudi spoprijeti, če boste le prisluhnili temu, kar svetuje Sveto pismo.

 2. Kako gospodarske razmere pritiskajo na družino?

² Danes mnogi ljudje niso več zadovoljni s preprostim, družinsko naravnanim življenjem. Trgovski svet z vsemi mogočimi prijemi reklamira nove in nove izdelke in privablja vedno nove kupce, tako da na milijone očetov in mater ure in ure gara, da bi te izdelke lahko kupili. Milijoni drugih se morajo iz dneva v dan pošteno namučiti, da imajo sploh kaj dati na mizo. Na delu morajo preživeti precej več časa, kakor je bilo to včasih; morda morajo že za najnujnejše življenjske potrebščine opravljati dve službi hkrati. Spet tretji bi bili srečni, če bi si sploh mogli najti kakšno delo, saj je nezaposlenost že vsesplošen problem. Sodobni družini res ni vedno lahko živeti, vendar pa lahko biblijska načela družinam pomagajo, da se v danih razmerah kar najbolje znajdejo.

 3. Katero načelo je razložil apostol Pavel in kako lahko človeku to, da ga udejanja, pomaga uspešno gospodariti?

³ Tudi apostol Pavel je bil v stiskah zaradi denarja. In ko se je tako ubadal z njimi, se je naučil nekaj dragocenega, o čemer tudi piše v pismu prijatelju Timoteju: »Ničesar [. . .] nismo prinesli na ta svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.« (1. Timoteju 6:7, 8, EI) Družina seveda potrebuje več kot le hrano in obleko. Potrebuje tudi bivališče. Otroci potrebujejo izobrazbo. Kriti je treba tudi zdravstvene in druge izdatke. Vendar Pavlove besede načelno veljajo za vse to. Če nam namreč ne gre za to, da bi stregli svojim željam, temveč smo zadovoljni s tem, da si tešimo potrebe, živimo veliko laže.

4., 5. Kako lahko vnaprejšnji preudarek in načrtovanje pripomoreta k dobremu gospodarjenju?

⁴ Drugo uporabno načelo pa najdemo v enem Jezusovih ponazoril. V njem Jezus pravi: »Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne séde najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?« (Lukež 14:28, EI) Jezus tu govori o vnaprejšnjem preudarku, načrtovanju. V enem od predhodnih poglavij smo videli, kako to pomaga mlademu paru, ko ta razmišlja o zakonskem stanu. Pomaga pa tudi po poroki, pri domačem gospodarjenju. Tukaj vnaprejšnji preudarek med drugim pomeni to, da si družina sestavi proračun: da že vnaprej načrtuje, kako bo razpoložljiva sredstva kar najmodreje porabila. Tako lahko namreč nadzira izdatke in daje na stran denar za vse, kar dnevno ali tedensko nujno potrebuje, pa vendar ne uhaja prek meja svojih zmožnosti.

⁵ V nekaterih državah takšen družinski proračun morda pomeni, da se je treba upirati težko ukrotljivi želji po tem, da bi si za nakup nepotrebnega za visoke obresti sposodili denar. V drugih pa morda pomeni, da se je treba držati na kratko pri kreditnih karticah. (Pregovori 22:7) Prav tako pa lahko to pomeni upirati se impulzivnemu nakupovanju – ko pač kupuješ po trenutnem vzgibu, ne da bi prej pretehtal potrebe in posledice. Družinski proračun tudi pokaže, da družinsko ekonomsko stanje trpi, če sebično tratimo denar za hazardiranje, tobak in popivanje, s tem pa seveda hkrati kršimo tudi biblijska načela. (Pregovori 23:20, 21, 29–35; Rimljanom 6:19; Efežanom 5:3–5)

 6. Katere svetopisemske resnice pomagajo tistim, ki morajo živeti v revščini?

⁶ Kako pa je s tistimi, ki so prisiljeni živeti v revščini? Kot prvo se lahko potolažijo s spoznanjem, da je ta svetovni problem le začasen. Jehova bo namreč v novem svetu, ki se z vso naglico bliža, izbrisal revščino, pa tudi vse drugo zlo, ki človeštvo spravlja v bedo. (Psalm 72:1, 12–16) Pravi, resnični kristjani pa niti zdaj, četudi so zelo revni, niso popolnoma obupani, saj verujejo v Jehovovo obljubo: »Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.« Veren človek lahko zato z zaupanjem reče: »Gospod [Jehova, NW] mi je pomočnik, ne bom se bal.« (Hebrejcem 13:5, 6) Jehova v teh težavnih dneh svoje častilce res mnogostransko podpira, če živijo po njegovih načelih in dajejo v življenju na prvo mesto njegovo Kraljestvo. (Matevž 6:33) Premnogi lahko pričujejo za to in z besedami apostola Pavla rečejo: »Sleherne in vsake stvari sem vajen, sit biti in lačen, v obilosti živeti in v pomanjkanju. Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:12, 13)

 7. Katere Jezusove besede ob praktični uporabi pripomorejo k uspešnemu gospodarjenju?

⁷ Jezus je proti koncu svoje zemeljske strežbe rekel: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.«​ (Matevž 22:39) Udejanjanje tega nasveta v družini zelo pomaga pri gospodinjenju. Saj, kdo pa so naši najbližji, najdražji bližnjiki, če ne tisti, s katerimi živimo pod isto streho – mož, žena, starši in otroci? Kako lahko družinski člani dokazujejo, da se res ljubijo?

 8. Kako je v družini mogoče skazovati ljubezen?

⁸ Med drugim lahko to dokazujejo tako, da vsak prevzame pošteno odmerjen del gospodinjskih opravil. Tako je otroke treba naučiti, naj vse, česar ne potrebujejo več, bodisi obleko ali igrače, pospravijo. Postiljanje postelje vsako jutro res morda zahteva nekaj časa in truda, toda veliko pomeni pri gospodinjenju. Pač, tu in tam se že zgodi, da je v hiši manjši nered, vendarle pa si lahko vsi s skupnimi močmi prizadevajo, da je dom razumno urejen ter da po jedi vsi počistijo za sabo. Lenoba, samopopustljivost in godrnjavo izmikaštvo namreč slabo vplivajo na vse. (Pregovori 26:14–16) Po drugi strani pa vesel, voljan duh krepi srečno družinsko življenje. Pa tudi »Bog ljubi veselega darovalca«. (2. Korinčanom 9:7, EI)

9., 10. a) Katera hišna bremena velikokrat počivajo na ženinih ramah in kako jih ji je mogoče olajšati? b) Kakšno uravnoteženo mnenje o gospodinjskih opravilih nam je priporočano?

⁹ Ob obzirnosti in ljubezni bo manj možnosti, da bi prihajalo do tega, kar je v nekaterih domovih resen problem. Že po izročilu matere podpirajo tri vogle pri hiši. Skrbijo za otroke, čistijo, perejo in likajo za vso družino ter nakupujejo in kuhajo. Ponekod je navada, da ženske delajo tudi na polju, prodajajo pridelke na trgu ali pa še kako drugače prispevajo k družinskemu proračunu. Poleg tega je nuja milijone poročenih žena prisilila, da so se, tudi kjer to ni bil včasih običaj, zaposlile zunaj domačega gospodinjstva. Žena in mati, ki pridno opravlja vsa ta dela, vsekakor zasluži pohvalo. Tudi ona ima, podobno kot ,vrla žena‘, opisana v Bibliji, zelo natrpan delovnik. »Lenobe kruha ne jé.«​ (Pregovori 31:10, 27) To pa še ne pomeni, da je žena edina, ki lahko pri hiši kaj postori. Ali naj bi doma, potem ko sta oba, mož in žena ves dan delala zunaj doma, vse breme ležalo na ženinih ramah, medtem ko bi mož in ostali družinski člani počivali? Seveda ne. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:13, 14, EI.) Tako je mati na primer gotovo hvaležna, če ji drugi v družini, kadar se loteva kuhanja, pomagajo pri pripravljanju, tako da pogrnejo mizo, gredo v trgovino ali pa malo počistijo po hiši. Tako je: vsi lahko nosijo del odgovornosti. (Primerjaj Galatom 6:2.)

¹⁰ Nekateri morda pravijo: »V naših krajih ni navada, da bi to delal moški.« To je mogoče res, toda ali ne bi bilo vendarle dobro nekoliko razmisliti o tem? Ko je Bog Jehova ustanovil družino, ni nič naročil, naj bi to ali ono delo opravljale samo ženske. Tudi zvesti Abraham je nekoč, ko so ga obiskali Jehovovi posebni sli, pomagal pripravljati hrano in jo nato postreči obiskovalcem. (1. Mojzesova 18:1–8) Biblija svetuje: »Možje [so] dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja.« (Efežanom 5:28) Če je mož ob koncu dneva utrujen in bi se rad spočil, ali ni verjetno utrujena tudi žena, morda še bolj kot on? (1. Petrov 3:7) Ali se ne bi zato spodobilo in ali ne bi bila prava ljubezen potem to, da bi ji mož pomagal doma kaj postoriti? (Filipljanom 2:3, 4)

11. Kako je Jezus dal lep zgled vsakemu družinskemu članu?

¹¹ Jezus je najboljši zgled človeka, ki je razveseljeval Boga in osrečeval tovariše. Resda se Jezus ni nikoli poročil, a je vseeno dober zgled možem, pa tudi ženam in otrokom. Sam zase je namreč rekel: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel« oziroma služil drugim. (Matevž 20:28, EI) Kakšno veselje je pogledati družine, v katerih si vsi privzemajo takšno stališče!

12. Kaj Jehova zahteva od tistih, ki mu služijo?

¹² Drugo biblijsko načelo, ki nam lahko pomaga prav gospodariti, pa najdemo v Drugem listu Korinčanom 7:1; tam beremo: »Očistimo se vsakega madeža mesa in duha.« Kateri ubogajo te navdihnjene besede, so dobrodošli pri Jehovu, ki zahteva ‚čisto in neoskrunjeno bogoslužje‘. (Jakob 1:27) Poleg tega pa je to tudi v blagor njihovim družinam.

13. Zakaj je čistost pomembna pri skrbi za dom?

¹³ Biblija nam denimo zagotavlja, da bo prišel čas, ko ne bo več bolezni. Takrat »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem«. (Izaija 33:24; Razodetje 21:4, 5) Dotlej pa se mora še vsaka družina tu in tam spopadati z boleznijo. Celo Pavel in Timotej sta zbolela. (Galatom 4:13; 1. Timoteju 5:23) Vendar pa medicinski izvedenci pravijo, da je veliko bolezni mogoče preprečiti. Modre družine se nekaterih takšnih bolezni ogibajo tako, da skrbijo za telesno in duhovno čistost. Poglejmo, kako. (Primerjaj Pregovori 22:3, EI.)

14. Kako lahko nravstvena čistost zaščiti družino pred boleznijo?

¹⁴ K duhovni čistosti spada tudi nravstvena čistost. Vsem je dobro znano, da Biblija zagovarja visoka nravstvena merila in obsoja vsakršno zunajzakonsko spolno intimnost. »Ne nečistniki [. . .] ne prešuštniki ne mehkužneži [moški, prihranjeni za nenaravne namene, NW] ne hotníki moških [. . .] ne bodo dediči božjega kraljestva.« (1. Korinčanom 6:9, 10, EI) Za kristjane, ki živijo v današnjem izrojenem svetu, je zelo pomembno, da se ravnajo po teh strogih merilih. S tem namreč ugajajo Bogu, hkrati pa jim to pomaga zaščititi družino pred spolno prenosljivimi boleznimi, kot so aids, sifilis, gonoreja in klamidijske infekcije. (Pregovori 7:10–23)

15. Navedite zgled za to, kako lahko ljudje zaradi pomanjkljive telesne čistosti po nepotrebnem zbolijo.

¹⁵ Nadalje ‚očiščenje vsakega madeža mesa‘ pomaga ščititi družino še pred drugimi boleznimi. Do mnogih bolezni namreč prihaja zaradi pomanjkljive telesne čistosti. Najboljši zgled za to je kadilska razvada. Kajenje ne le da onesnažuje pljuča, obleko in celo zrak, zaradi njega ljudje tudi zbolevajo. Zaradi tobaka vsako leto umre na milijone ljudi. Samo pomislite: vsako leto bi zbolelo in prerano umrlo milijone ljudi manj, če se ne bi mazali s tem ‚madežem mesa‘!

16., 17. a) Kateri Jehovov zakon je Izraelce ščitil pred nekaterimi boleznimi? b) Kako lahko načelo, ki stoji za Peto Mojzesovo knjigo 23:12, 13, praktično uporabljajo v vseh domovih?

¹⁶ Oglejmo pa si še en zgled. Pred približno 3500 leti je Bog dal izraelskemu narodu svojo Postavo, da bi jim organiziral čaščenje in kolikor toliko tudi vsakdanje življenje. Postava je uvedla nekaj osnovnih pravil higiene in tako pomagala ščititi narod pred boleznijo. Eden takšnih zakonov je denimo govoril o odlaganju človeških iztrebkov. Določal je, naj te spodobno zakopavajo zunaj taborišča, da bi tako bivalno področje obvarovali pred onesnaženjem. (5. Mojzesova 23:12, 13) Ta staroveški zakon je še vedno dober strokovni nasvet. Ljudje žal še danes zbolevajo in umirajo, ker tega ne poslušajo.a

¹⁷ V skladu z načelom, ki stoji za tem izraelskim zakonom, naj bi družina skrbela, da bosta kopalnica in stranišče – bodisi v bivališču ali pa zunaj njega – vedno čista in razkužena. Če namreč stranišče ni čisto in pokrito, se v njem zbirajo muhe, ki nato raznašajo bakterije po vsej hiši, celo na hrano, ki jo jemo! Poleg tega naj bi si otroci in odrasli, ko pridejo s stranišča, umili roke, sicer s kožo prenašajo bakterije. Po besedah neke francoske zdravnice je umivanje rok »še vedno ena najboljših oblik zaščite pred nekaterimi okužbami prebavil, dihal ali kože«.

18., 19. Kakšne predloge imamo za vzdrževanje hišne čistoče celo v revni soseski?

¹⁸ V revnih soseskah je snažnost resda hud izziv. Človek, ki pozna takšna okolja, je povedal: »Zadušljivo vroče podnebje čiščenje dvakratno oteži. Viharji prahu zapolnijo vsako najmanjšo špranjo v hiši z drobnim rjavim prahom. [. . .] Tudi hitra rast prebivalstva v mestih, ponekod pa tudi na podeželju, ogroža zdravje. Odprta kanalizacija, kupi neodvoženih smeti, umazana javna stranišča, podgane prenašalke bolezni, ščurki in muhe so že nekaj vsakdanjega.«

¹⁹ V takšnih razmerah je res težko skrbeti za snažnost. Vendarle pa je vredno truda. Milo, voda in malenkost dodatnega dela so cenejši od zdravil in bolnišničnih storitev. Zato se, če živite v takšnem okolju, kar najbolj potrudite, da bosta vsaj vaša hiša in dvorišče snažna ter da v njima ne bo najti živalskih iztrebkov. Ali ne bi mogli poti do hiše, če jo ob deževju rado zaliva blato, posuti s peskom ali kamenjem, da ne bi blata nosili v hišo? In ali si ne bi mogel vsak, ki pride do hiše v čevljih ali sandalah, te sezuti, predno vstopi? Poleg tega pred okužbami zavarujte tudi vodni zbiralnik. Ugotavljajo namreč, da vsako leto najmanj dva milijona ljudi umre zaradi bolezni, ki so povezane z nečisto vodo in nehigieničnostjo.

20. Kdo vse je odgovoren za to, da je hiša snažna?

²⁰ To, ali bo dom čist, je odvisno od vsakogar: od matere, očeta, otrok in obiskovalcev. Mati osmih otrok iz Kenije je povedala: »Vsakdo se je naučil narediti svoje.« Čist, urejen dom je v čast vsej družini. Španski pregovor pravi: »Revščina in snažnost nista skregani.« Najsi živite v graščini, stanovanju, skromni hišici ali baraki, je snažnost vsekakor ključ do bolj zdrave družine.

21. Kaj v skladu s Pregovori 31:28 pripomore družini k sreči?

²¹ Ko v Pregovorih beremo o vrli ženi, zasledimo tudi besede: »Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako.«​ (Pregovori 31:28) Kdaj ste nazadnje koga v družini pohvalili? Prav res, ljudje smo podobni rastlinam, ki spomladi zacvetijo, brž ko dobijo nekaj toplote in vlage. Tudi mi potrebujemo toplino, le da v obliki pohvale. Ženi dobro dene zavest, da mož ceni njeno trdo delo in ljubečo skrb ter je ne jemlje za nekaj samo po sebi umevnega. (Pregovori 15:23; 25:11) Lepo pa je tudi, da žena pohvali moža za njegovo delo znotraj in zunaj doma. Pa otroci: ti kar zrasejo, kadar jih starši pohvalijo za njihov trud doma, v šoli ali pa v krščanski občini. In koliko dobrega naredi že najskromnejša zahvala! Koliko nas stane, če rečemo »Hvala«? Zelo malo, družini pa lahko to toliko dvigne moralo!

22. Kaj je potrebno za to, da se dom »utrdi«, in kako je do tega mogoče priti?

²² Gospodariti in gospodinjiti zaradi marsičesa ni enostavno. Kljub temu pa je v tem mogoče uspeti. Biblijski pregovor pravi: »Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo [sprevidevnostjo, NW] se utrdi.« (Pregovori 24:3) Modrost in sprevidevnost pa si družina lahko pridobi le, če si vsi prizadevajo naučiti se, kakšna je Božja volja, in jo nato udejanjati v življenju. Za srečno družino se je prav gotovo vredno potruditi!