Mladi z varno prihodnostjo

»EDEN od najbolj grozovitih in odvratnih primerov posilstva, kar jih je možnih,« je zločin opisal sodnik, ki je vodil nedavno sodno obravnavo. Tolpa osmih najstnikov, starih od 14 do 18 let, je v središču Londona postavila zasedo neki turistki, jo večkrat spolno napadla in jo nato vrgla v bližnji kanal, čeprav jim je dopovedovala, da ne zna plavati. Mati enega od najstnikov je, torej razumljivo, dejala, da ji je ob gledanju televizijskega poročila o tem, kaj je naredil njen sin, postalo slabo.

Na žalost ta incident odseva to, kar se dogaja v današnji družbi. Surovost je postala pravilo pri kriminalnih dejanjih, razprtijah v družini, etničnih sporih na Balkanu, v osrednji in zahodni Afriki ter drugod. In mladi rastejo sredi takšnih razmer ali pa o njih pogosto poslušajo. Nič čudnega ni torej, če mnogi postanejo na videz trdi, ne kažejo ,nobenega naravnega srčnega čuta‘ in so »brez samoobvladanja«. (2. Timoteju 3:3, NW)

»Silovitost«

Ko je krščanski apostol Pavel pisal sostarešinu Timoteju drugo pismo, je bil Rim vodilna svetovna sila. Rimske arene so bile polne krutosti in divjaštva. Vendar je Pavel opozarjal, da bodo v prihodnosti nastali časi, »v katerih bo težko živeti«. (2. Timoteju 3:1, NW) Zanimivo je, da grška beseda, ki te čase opisuje kot take, »v katerih bo težko živeti«, vsebuje tudi misel o tem, da so ,siloviti‘. Eno doživetje iz Jezusove zgodnje strežbe, več kot 30 let pred tem, kaže, kaj je stalo za nekaterimi okrutnostmi njegovih dni.

Jezus je s čolnom pravkar pristal na vzhodni obali Galilejskega jezera. Ko je stopil na obalo, je srečal dva moža. Njun divji videz in kričanje sta jasno kazala, da je bilo z njima nekaj hudo narobe. Bila sta »silno divja«, pravzaprav obsedena z demoni.a Kričanje je izviralo od hudobnih duhov, ki so nadzorovali njuna nasilna dejanja. »Kaj imaš z nami, Jezus, Sin Božji?« sta kričala moža. »Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?« Hudobni duhovi, ki so si lastili to dvojico, so še predobro vedeli, da je Bog že določil dan, ko bo nad demoni izvršil obsodbo. To bo zanje pomenilo večno uničenje. Toda do takrat so nameravali uporabljati svoje nadnaravne sposobnosti za to, da bi povzročali silovito nasilje. Človekoma je pomagalo le Jezusovo čudežno dejanje, s katerim je te demone izgnal. (Matevž 8:28–32; Juda 6)

Kadar ljudje danes, tudi mladi, brezumno ravnajo, se je dobro spomniti tega dogodka. Zakaj? V tem 20. stoletju se namreč srečujemo s sorodno nevarnostjo, saj zadnja biblijska knjiga, Razodetje, razlaga: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« (Razodetje 12:12) Bodite prosimo pozorni na to, da to Satanovo ponižanje spremlja njegova ,velika jeza‘, ker ve, da ima malo časa.

V napadu

Na straneh te revije je bilo že večkrat omenjeno, da je bil Jezus Kristus 1914. leta v nebesih ustoličen za kralja Božjega kraljestva. Jezus je takoj ukrepal proti Božjemu glavnemu sovražniku, Satanu. Tako so bili Hudič in demoni izgnani iz nebes in zdaj posvečajo pozornost zemlji. (Razodetje 12:7–9) Satan zdaj, ko je njegova vplivna sfera zelo omejena, »hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil«. (1. Petrov 5:8) Kdo je zanj lahek plen? Ali ni razumljivo, da bodo to predvsem tisti, ki imajo manj izkušenj v življenju in medčloveških odnosih? Današnji mladi tako postajajo Hudičeve tarče. V roke tega nevidnega, premetenega manipulanta lahko padejo s poslušanjem mnogih vrst glasbe in ukvarjanjem s številnimi dejavnostmi v prostem času. (Efežanom 6:11, 12)

Tudi kadar si mladi prizadevajo narediti nekaj iz svojega življenja, so v slabem položaju. Od konca druge svetovne vojne v mnogih državah skušajo ljudje, ki so doživeli vojno in pomanjkanje, to nadomestiti s tem, da svojim družinam omogočajo prestižen življenjski slog. Gmotne dobrine, nebrzdana sprostitev in zabava so postale najvažnejši cilj. Posledica tega je, da mnogi trpijo. »Kateri pa hočejo biti bogati,« je Pavel svaril Timoteja, »padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva [. . .] Korenina vsega zla namreč je srebroljubje; njemu vdani, so nekateri [. . .] se presunili z mnogimi bolečinami.« (1. Timoteju 6:9, 10) V današnji pridobitniški družbi nasploh videvamo ljudi, ki jih presunjajo gospodarske, finančne in čustvene bolečine. Med njimi so mnogoštevilni mladi, žrtve prijemov Božjega največjega sovražnika.

Na srečo pa obstaja dobra novica. In zadeva mlade, tiste, ki imajo pred seboj varno prihodnost. Kako je to mogoče?

Iščite in našli boste

Mnogi mladi imajo velike ideale. Zavračajo vedno bolj izprijena, med odraslimi običajna merila. Do krivičnosti in brezsrčnosti oblastiželjnih politikov in poslovnežev čutijo odpor. Če ste mladi, morda tako čutite tudi vi.

Razmislite o Eriku, mladeniču v poznih najstniških letih, čigar primer nikakor ni osamljen.b Kot otroka ga je bilo strah mnogih stvari, tudi smrti. Spraševal se je, kakšen je smisel življenja. Ker ni našel odgovorov na svoja vprašanja, se je, petnajstleten, odločil, da bo o življenju razglabljal v družbi drugih idealističnih vrstnikov. »Kadili smo mamila in posedali naokrog ter se ure in ure pogovarjali,« se spominja. »Čutil si, da vsak razmišlja tako kot ti, toda nihče nima odgovorov.«

Erik je podobno kakor mnogi mladi hrepenel po nečem razburljivem. Samo jemanje mamil ga ni zadovoljilo. Kmalu se je zapletel v krajo in preprodajo mamil. Toda še vedno je iskal nove izzive. Začel je krasti po naročilu. »Pri tem sem užival,« priznava. »Nikoli pa nisem ničesar vzel navadnemu človeku. Če sem ukradel avto, sem ga pustil v dobrem stanju. V podjetja sem vlamljal le, če sem vedel, da so zavarovana. Tako sem lahko upravičil svoje početje.« Kakor ste morda že pričakovali, Erik je pristal v zaporu.

Erik se spominja: »Z mano se je začel pogovarjati sozapornik Marko. Ko je opazil, da imam na ramenu vtetoviran velik križ, me je vprašal, zakaj imam to. Mislil je, da mi to v verskem pogledu veliko pomeni.« Čez nekaj tednov je Marko Eriku dal izvod knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji.c »,Tudi ti lahko večno živiš‘ – te besede so me v trenutku zadele. To je bilo tisto, o čemer smo se vedno pogovarjali, vendar nikoli nismo prišli do dna.« Po mnogih pogovorih z Jehovovim pričevalcem, ki je obiskoval zapor, je spoznal, da je to, po čemer je hrepenel, dosegljivo – toda le na Božji način.

»Ko sem se enkrat nehal družiti s prejšnjimi prijatelji, sem naglo napredoval,« pripominja Erik. Napredovati v razumevanju in doumevanju prave sreče ni bilo lahko. »Še vedno se zavzemam za to,« pravi. »Paziti moram, kako razmišljam.« Da, Erik zdaj dobro ve, da ga je idealizem vodil v Hudičevo zanko, in to z mišljenjem, da lahko svoje cilje doseže le s početjem stvari, ki slonijo na razburljivosti.

Erik je na srečo že dolgo zunaj zapora in redno uživa družbo teh, ki so našli, kar so iskali. Zdaj je eden od Jehovovih prič in skupaj z njimi upa na življenje v raju na zemlji. Z veseljem tudi pričakuje konec satanskega vpliva v vseh svojih preoblekah.

Varne prihodnosti pa nimajo pred sabo le takšni mladi, kot je Erik; drugi so zrasli ob pobožnih starših, ki so v svoje otroke vsadili ljubezen do biblijske resnice.

Pobožna vzgoja prinaša dobiček

»Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje,« je v starih dneh pisal modri kralj Salomon. (Pregovori 22:6) To se je izkazalo za resnično pri mnogih z vsem srcem predanih mladostnikih, ki so se odločili, da bodo spoštovali biblijska merila.

Takšni so tudi Špela, Gordan in Sara. Spominjajo se, da so njihovi starši pripisovali velik pomen poslušnosti Kristusove zapovedi, naj ,gredo in pridobivajo v učence‘ z oznanjevanjem kraljestvene dobre novice. (Matevž 24:14; 28:19, 20) »Kadar koli se je bilo treba za kaj odločiti, sva si z mamo imeli navado reči: ,Kako bo to vplivalo na oznanjevalstvo?‘« se spominja Špela. »Zaradi takšnega razmišljanja sva opustili veliko načrtov,« priznava, a še doda, »ampak kako sva bili blagoslovljeni!« Tudi takrat, ko sta Špela in mama dolge dneve po domovih obiskovali ljudi z dobro novico, sta se na koncu domov vračali s pesmijo na ustih. »Moje veselje je bilo popolno,« pravi, »še zdaj ga čutim.«

Gordan se spominja številnih prijetnih sobotnih večerov. »Občinski starešine so me vabili k sebi na dom, kjer smo se šli koristne kvize in se pogovarjali. Spodbujeni smo bili, da smo se na pamet učili stavke iz Biblije, se sproščeno pogovarjali o svetopisemskih temah, si pripovedovali doživljaje z oznanjevanja in izvedeli, kako se širi kraljestveno delo,« se spominja Gordan. »Vse to mi je pomagalo položiti dober temelj in gojiti ljubezen do Boga Jehova.«

Sara se z veseljem spominja večerov, ki jih je preživela z gostujočimi Pričami. »Imeli smo skupno večerjo. Za konec dneva smo nato z igranjem na klavir spremljali tiste, ki so peli pesmi o Božjem kraljestvu. Glasba nam je resnično veliko pomagala, še zlasti v šolskih letih, ker nam je omogočila, da smo stvari počeli skupaj kot družina.«

Seveda pa nimajo vsi mladi, ki si prizadevajo ugajati Jehovu, idealnih družinskih razmer. Toda tesno druženje z družinami drugih Prič v občini jim lahko dá varnost in občutek pripadnosti.

Čuvajte zanesljiv temelj za prihodnost kakor zaklad

Današnji mladi lahko izbirajo. Lahko ostanejo skupaj s tem hudobnim svetom, medtem ko se ta vrtoglavo pogreza v uničenje v prihajajoči ,veliki stiski‘, napovedani po Jezusu, ali pa, kakor je pel navdihnjeni psalmist Asaf, ,stavijo upanje svoje na Boga mogočnega in hranijo zapovedi njegove‘. Poslušnost Bogu jim bo preprečila, da bi postali »rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu«. (Matevž 24:21; Psalm 78:6–8)

Po svetu boste v več kot 80.000 občinah Jehovovih prič našli veliko mladih, ki jih lahko občudujete. Prisluhnili so Pavlovemu nasvetu mlademu Timoteju, »naj dobro delajo, bogaté v dobrih delih, naj bodo radodarni, sočutni, nabirajoč si zaklade v dobro podstavo za prihodnost«. Tako so se danes ,poprijeli resničnega življenja‘. (1. Timoteju 6:18, 19) Poizvedite še več o teh pristnih kristjanih tako, da obiščete njihove shode. Potem boste tudi vi lahko imeli upanje na varno prihodnost.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Za ,silno divjima‘ možema, ki ju je Jezus ozdravil, so bili zli duhovi

[Slika na strani 8]

Graditi »dober temelj za prihodnost«