2. Katera napačna oblika ljubezni je značilna za ljudi, ki so odtujeni Bogu? (Glej sliko pri naslovu.)

² Vendar je navdihnjeno Sveto pismo tudi napovedalo, da bodo v naših dneh ljudje, ki so odtujeni Bogu, kazali napačno obliko ljubezni, za katero bo značilna sebičnost. Apostol Pavel je napisal, da bodo ljudje »v zadnjih dneh [. . .] ljubili sebe in denar« ter »užitke namesto Boga«. (2. Tim. 3:1–4) Takšna sebična ljubezen ni v skladu s krščansko ljubeznijo; je povsem v nasprotju z njo. Prizadevanje za sebične cilje ljudem ne prinese pričakovane sreče. Zares, takšna ljubezen ustvarja sebičen svet, v katerem je »težko živeti«.

 4. Zakaj ni napačno imeti uravnovešeno ljubezen do sebe?

⁴ »Ljudje bodo namreč ljubili sebe,« je po navdihnjenju napisal apostol. Ali je napačno ljubiti sebe? Ne, normalno je, celo nujno, da imamo zdravo ljubezen do sebe. Jehova nas je tako ustvaril. Jezus je rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mar. 12:31) Če ne ljubimo sebe, ne moremo ljubiti svojega bližnjega. V Svetem pismu tudi piše, da bi morali »možje ljubiti svojo ženo kakor svoje telo. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe, saj ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, ampak ga hrani in ljubeče skrbi zanj.« (Efež. 5:28, 29) Tako je primerna ljubezen do sebe zaželena.

 5. Kako bi opisal tiste, ki pretirano ljubijo sebe?

⁵ Toda ljubezen do sebe, omenjena v 2. Timoteju 3:2, ni normalna, zdrava ljubezen. Gre za popačeno, sebično ljubezen. Ljudje, ki pretirano ljubijo sebe, mislijo o sebi več, kot je treba misliti. (Beri Rimljanom 12:3.) V življenju se najbolj zanimajo za sebe in zelo malo za druge. Kadar gre kaj narobe, za to radi krivijo druge, namesto da bi prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Neki svetopisemski priročnik primerja tiste, ki ljubijo sebe, z ježem, ki se zvije v klobčič in je tako na toplem v svojem mehkem kožuščku, drugim pa kaže ostre bodice. Takšni vase usmerjeni ljudje niso zares srečni.

 6. Kaj dobrega obrodi ljubezen do Boga?

⁶ Biblicisti menijo, da je apostol Pavel ljubezen do sebe omenil kot prvo od negativnih lastnosti, ki bodo prevladovale v zadnjih dneh, zato ker ostale lastnosti izvirajo iz te ljubezni. Nasprotno pa posamezniki, ki ljubijo Boga, kažejo povsem drugačen sad. Sveto pismo povezuje ljubezen, kakršno Bog pričakuje od nas, z veseljem, mirom, potrpežljivostjo, prijaznostjo, dobroto, vero, blagostjo in samoobvladanjem. (Gal. 5:22, 23) Psalmist je napisal: »Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova!« (Ps. 144:15) Jehova je srečen Bog in takšno je tudi njegovo ljudstvo. Poleg tega se Jehovovi služabniki v nasprotju s tistimi, ki ljubijo sebe in radi samo prejemajo, z veseljem razdajajo za druge. (Apd. 20:35)

 7. Katera vprašanja nam bodo pomagala preiskati svojo ljubezen do Boga?

⁷ Kako lahko ugotovimo, ali ljubezen do sebe postaja močnejša od ljubezni do Boga? Razmislimo o svarilu iz Filipljanom 2:3, 4, kjer piše: »Ničesar ne delajte iz prepirljivosti ali samoljubnosti, temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje od sebe. Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« Lahko se vprašamo: »Ali upoštevam ta nasvet v svojem življenju? Ali si iskreno prizadevam izpolnjevati Božjo voljo? Ali se trudim pomagati drugim, tako v občini kot na oznanjevanju?« Razdajati se za druge ni vedno enostavno. Za to sta potrebna trud in požrtvovalnost. Vendar kaj nas lahko osreči bolj od tega, da vemo, da nas odobrava Najvišji v vsem vesolju?

 8. K čemu je nekatere navedla ljubezen do Boga?

⁸ Ljubezen do Boga je nekatere navedla, da so se odpovedali morebitno donosni karieri, da bi lahko več služili Jehovu. Ericka, ki živi v Združenih državah, je zdravnica. Vendar si ni prizadevala za ugleden položaj v zdravniških krogih, ampak je začela redno pionirati in je z možem oznanjevala že v različnih državah. Ko razmišlja o tem, pravi: »Številne izkušnje, ki sva si jih pridobila, ko sva pomagala na tujejezičnem področju, in prijateljstva, ki sva jih sklenila, so nama zares obogatili življenje. Še vedno delam kot zdravnica, vendar mi to, da lahko večino svojega časa in energije posvečam temu, da pomagam zdraviti ljudi v duhovnem pogledu in sem pozorna na potrebe drugih v občini, prinaša iskreno veselje in notranje zadovoljstvo.«

 9. Zakaj ljubezen do denarja ne prinaša sreče?

⁹ Pavel je napisal, da bodo ljudje »ljubili [. . .] denar«. Pred nekaj leti se je pionir na Irskem pogovarjal z nekim moškim o Bogu. Moški je vzel denarnico, iz nje potegnil nekaj bankovcev, jih dvignil in ponosno rekel: »To je moj bog!« Redki so sicer tako odprti glede tega, toda dejstvo je, da je svet poln ljudi, ki ljubijo denar in stvari, ki se z denarjem lahko kupijo. Vendar Sveto pismo opozarja: »Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, mu dobička ni nikoli dovolj.« (Prid. 5:10) Posamezniki, ki si želijo vedno več denarja in si ga kopičijo, si zadajajo »mnogo bolečin«. (1. Tim. 6:9, 10)

10. Kaj pravi Sveto pismo glede bogastva in revščine?

¹⁰ Seveda vsi potrebujemo denar. Zagotavlja določeno mero zaščite. (Prid. 7:12) Toda ali je lahko posameznik zares srečen, če ima le za osnovne potrebe? Vsekakor! (Beri Pridigar 5:12.) Jakejev sin Agur je zapisal: »Ne dajaj mi ne siromaštva ne bogastva. Daj mi zaužiti toliko hrane, kolikor je potrebujem.« Zlahka razumemo, zakaj si ni želel biti skrajno reven. V nadaljevanju je namreč pojasnil, da ni želel priti v skušnjavo, da bi kradel, saj bi s tem sramotil Boga. Vendar zakaj je molil, da ne bi bil bogat? Napisal je: »Da se ne bi nasitil in te zatajil z besedami ‚Kdo je Jehova?‘.« (Preg. 30:8, 9) Morda tudi ti poznaš posameznike, ki zaupajo bogastvu namesto Bogu.

11. Kaj je Jezus svetoval glede denarja?

¹¹ Tisti, ki ljubijo denar, ne morejo ugajati Bogu. Jezus je rekel: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« Pred tem je rekel: »Nehajte si kopičiti zaklade na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, temveč si kopičite zaklade v nebesih, kjer ne molj ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.« (Mat. 6:19, 20, 24)

12. Kako nam preprosto življenje omogoča lažje služiti Bogu? Povej primer.

¹² Mnogi, ki so poenostavili življenje, so ugotovili, da zaradi tega niso le srečnejši, ampak imajo tudi več časa za služenje Jehovu. Jack, ki živi v Združenih državah, je prodal svojo veliko hišo in podjetje, zato da bi se lahko pridružil ženi pri pioniranju. Takole razmišlja: »Težko se mi je bilo odreči najini čudoviti hiši in posestvu na podeželju. Vendar sem že leta prihajal domov razdražen zaradi problemov v službi. Moja žena, ki je redno pionirala, pa je bila vedno vesela. Običajno mi je rekla: ‚Imam najboljšega šefa!‘ Sedaj ko tudi sam pioniram, oba delava za isto Osebo, Jehova.«

13. Kako lahko preiščemo svoj pogled na denar?

¹³ Svoj pogled na denar lahko preiščemo tako, da si iskreno odgovorimo na naslednja vprašanja: »Ali res verjamem v to, kar pravi Sveto pismo glede denarja, in tudi živim v skladu s tem? Ali mi je služenje denarja najpomembnejše v življenju? Ali so mi gmotne reči več vredne od odnosa z Jehovom in ljudmi? Ali zares zaupam Jehovu, da bo skrbel za moje potrebe?« Lahko smo prepričani, da Jehova ne bo nikoli razočaral teh, ki upajo vanj. (Mat. 6:33)