Jehovova sporočila za takratne in današnje dni

1., 2. Kaj so bili nekateri pripravljeni storiti za skrite zaklade, toda kaj lahko tebi pomaga, da bi živel srečno?

SKOZI zgodovino so mnogi sanjali o tem, da bi našli zakopane zaklade. Ali si kdaj bral zgodbe o raziskovalcih, arheologih in drugih, ki so se res podali na lov za takšnimi zakladi? Morda se ne boš lotil takšnega iskanja, toda kaj, če bi vendarle našel zaklad? Gotovo bi bil zelo vesel, če bi našel zaklad, ki bi ti pomagal živeti boljše, bolj zadovoljno in uspešno!

² Večina ljudi se nikoli ne poda na dobeseden lov za zakladi, toda v iskanju sreče si morda prizadeva za denar, zdravje in uspešen zakon – za zakladi, ki se jih ne da izkopati iz zemlje. Tudi nobenega zemljevida ni, na katerem bi bila označena pot do njih. Vsi vemo, da se moramo za srečo in uspeh zelo potruditi. Zato so mnogi hvaležni za modre nasvete, da bi lahko dosegli svoje cilje in živeli bolj zadovoljno in uspešno.

3., 4. Kje lahko najdeš praktične nasvete za življenje?

³ Pravzaprav imaš na razpolago koristne nasvete in smernice, ki so ljudem že pomagali do sreče. Mnogi so ugotovili, da Biblija vsebuje najboljše nasvete za življenje. Angleški pisatelj Charles Dickens je glede Biblije dejal: »To je najboljša knjiga, kar jih je kdaj bilo oziroma tudi bo na svetu, saj so v njej najboljši nasveti za prav vsakega človeka.«

⁴ Ta izjava ne preseneča tistih, ki na Sveto pismo gledajo kot na navdihnjeno od Boga. Verjetno se strinjaš s trditvijo, zapisano v 2. Timoteju 3:16: »Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti.« Drugače povedano, v Bibliji so zapisane zelo koristne informacije, ki lahko pomagajo ljudem pri spoprijemanju z vsakodnevnimi problemi. Tisti, ki svoje korake usmerjajo v skladu z Biblijo, lahko živijo zares bolj zadovoljno in uspešno.

5.–7. V katerih delih Biblije bi lahko našel koristne nasvete?

⁵ Kaj misliš, v katerih delih Biblije bi lahko našel takšne nasvete? Nekateri bi pomislili na govor na gori, v katerem je Jezus dal učinkovite nasvete za različne vidike vsakodnevnega življenja. Drugi bi se spomnili pisem apostola Pavla. Vsi lahko najdemo koristne nasvete tudi v Psalmih in Pregovorih, saj sta ti knjigi pravi zakladnici modrosti. Odvisno od okoliščin, v katerih smo, ali pa težav, s katerimi se spoprijemamo, je lahko koristna vsaka biblijska knjiga, celo tiste, ki so predvsem zgodovinske, kot na primer Jozue in Estera. Njihova zgodovinska pripoved vsebuje dober pouk za vse, ki želijo biti srečni pri služenju Bogu. (1. Korinčanom 10:11) Da, te knjige so bogate z nasveti, ki te lahko vodijo v življenju, da bi bil uspešen. Spomni se naslednje resnice: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Svetih spisov imeli upanje.« (Rimljanom 15:4; Jozue 1:8; 1. kroniška 28:8, 9)

⁶ Obstaja pa del Biblije, ki je za mnoge kakor neraziskano področje, polno skritih zakladov. To je zbirka 12 knjig, ki jim pogosto rečejo Mali preroki. Ponavadi jih najdemo za daljšima biblijskima knjigama Ezekiel in Daniel ter pred Matejevim evangelijem. (V večini Biblij so razvrščene takole: Ozej, Joel, Amos, Obadija, Jona, Miha, Nahum, Habakuk, Zefanija, Hagaj, Zaharija in Malahija.) Kot smo videli, je Biblija navdihnjena od Boga in koristna, saj ljudi uči in jim kaže, kako naj živijo. Ali to velja tudi za te knjige?

⁷ Seveda! Tako imenovani Mali preroki vsebujejo zakladnico informacij, ki nas lahko v življenju praktično usmerjajo. Da bi razumeli, zakaj nekateri spregledajo te knjige, pomislimo na njihov naziv v mnogih jezikih: Mali preroki. Ali bi lahko takšno imenovanje vplivalo na to, kako ljudje gledajo nanje? Je morda kako vplivalo tudi na tvoje razmišljanje?

 8. a) Kdo je imel pomembno vlogo pri posredovanju Božjih smernic? b) Kako običajno imenujejo 12 knjig, o katerih sedaj govorimo, toda kaj je mišljeno s tem nazivom?

⁸ Apostol Pavel je svoje pismo Hebrejcem začel takole: »Bog, ki je že davno tega ob mnogih priložnostih in na mnogo načinov govoril našim praočetom po prerokih, je ob koncu teh dni govoril nam po Sinu.« (Hebrejcem 1:1, 2) Ker je Bog svoje namene sporočal po človeških prerokih, ne bi smeli imeti nobenega od njih za manj pomembnega niti ne bi smeli podcenjevati tega, kar so pisali. Toda ker so te knjige označene kot »Mali preroki«, nekateri menijo, da je njihova vsebina manj pomembna od drugih delov Biblije. Drugi pa so sklenili, da njihovo sporočilo ni tako splošno priznano kakor sporočilo drugih biblijskih knjig. V resnici pa se teh 12 knjig imenuje »Mali preroki«a enostavno zato, ker so krajše od nekaterih drugih knjig.

 9. Zakaj dolžina biblijske knjige ni merilo njene prave vrednosti?

⁹ Dejstvo, da je neka biblijska knjiga kratka, nikakor ne zmanjšuje njene pomembnosti oziroma vrednosti. Rutina knjiga je denimo veliko krajša od knjig, ki so v Bibliji pred in za njo, toda kako ganljive informacije lahko najdemo v njej! Ta kratka knjiga poveličuje zvesto služenje pravemu Bogu, kaže, kako zelo Jehova ceni ženske, vsebuje pa tudi pomembne podrobnosti o Jezusovi rodovni liniji. (Ruta 4:17–22) Naslednji zgled je Judovo pismo, ki ga najdemo proti koncu Biblije. Ta knjiga je tako kratka, da v nekaterih tiskanih Biblijah ne zapolni niti ene strani. Vseeno pa lahko v njej najdemo dragocene informacije in nasvete. Opisuje, kako je Bog ravnal s hudobnimi angeli, svari pred pokvarjenimi ljudmi, ki so se vtihotapili v občino, in spodbuja, da se močno bojujemo za vero. Lahko si prepričan, da knjige tako imenovanih Malih prerokov, čeprav so krajše, niso ne po vsebini ne po vrednosti manj pomembne od drugih biblijskih knjig.

10., 11. a) Na kaj morda pomislijo nekateri ob izrazu »preroki«? b) Kdo so bili z biblijskega gledišča preroki in kakšna je bila njihova naloga?

¹⁰ Naslednji vidik, o katerem naj bi premislili, je povezan z izrazoma »preroki« in »preroški«. Ob teh besedah nam mogoče pride na misel napovedovanje prihodnosti. Mnogi menijo, da prerok samo napoveduje prihodnje dogodke – morda s skrivnostnimi dvoumnimi besedami. Takšno razmišljanje vpliva na to, kako nekateri gledajo na knjige teh dvanajsterih prerokov.

¹¹ Resda lahko med branjem teh knjig hitro opaziš, da je v njih veliko napovedi, od katerih mnoge govorijo o prihodu Jehovovega velikega dne. To je v soglasju z osnovnim pomenom besede »prerok«. Prerok je bil nekdo, ki je bil v tesnem odnosu z Bogom in po katerem je Bog pogosto odkrival, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Od Enoha naprej je prihodnost napovedovalo veliko biblijskih prerokov. (1. Samuelova 3:1, 11–14; 1. kraljev 17:1; Jeremija 23:18; Apostolska dela 3:18; Juda 14, 15)

12. Zakaj lahko rečemo, da preroki niso samo napovedovali prihodnosti?

¹² Toda ne pozabimo, da Jehovovi preroki niso samo objavljali božanskih prerokb. Bog je po prerokih pogosto sporočal svojo voljo drugim. Za Abrahama, Izaka in Jakoba morda ne bi nikoli rekli, da so napovedovali prihodnost, toda v Psalmu 105:9–15 so omenjeni kot preroki. Bog je včasih po njih razkril kaj glede prihodnosti, kot na primer takrat, ko je Jakob blagoslovil svoje sinove. Ti očaki pa so bili preroki tudi v tem smislu, da so svojim družinam sporočali, kakšno vlogo jim je Jehova dal v svojem namenu. (1. Mojzesova 20:7; 49:1–28) Na širok pomen biblijskega izraza »prerok« kaže tudi dejstvo, da je Aron govoril v Mojzesovem imenu kot prerok. Aron je to nalogo opravil tako, da je govoril namesto Mojzesa oziroma je bil namesto njegovih »ust«. (2. Mojzesova 4:16; 7:1, 2; Luka 1:17, 76)

13., 14. a) Navedi primere, ki kažejo, da preroki niso samo napovedovali prihodnosti. b) Zakaj je dobro vedeti, da preroki niso samo napovedovali prihodnosti?

¹³ Razmislimo še o Samuelu in Natanu. (2. Samuelova 12:25; Apostolska dela 3:24; 13:20) Jehova je po obeh objavljal prihodnje dogodke, vendar sta bila preroka tudi v drugih pogledih. Samuel je kot prerok rotil Izraelce, naj nehajo častiti malike in obnovijo čisto čaščenje. Kralju Savlu je objavil Božjo obsodbo, iz česar se lahko naučimo, da je Jehovu poslušnost pomembnejša od gmotnih daritev. Samuel je torej v vlogi preroka druge tudi učil, kako naj živijo, da bi bili Bogu po volji. (1. Samuelova 7:3, 4; 15:22) Prerok Natan je napovedal, da bo Salomon zgradil tempelj in da bo njegovo kraljestvo utrjeno. (2. Samuelova 7:2, 11–16) Toda Natan je kot prerok tudi razkril, da je David grešil z Batšebo in dal ubiti Urija. Le kdo bi lahko pozabil, kako je Natan spregovoril o Davidovem prešuštvu – na njegovo ponazoritev o bogatašu, ki je revnemu vzel ljubljeno in edino ovčico? Natan je pomagal tudi organizirati pravo čaščenje v Božjem svetišču. (2. Samuelova 12:1–7; 2. kroniška 29:25)

¹⁴ Ne bi smeli torej misliti, da so v teh preroških knjigah zapisane samo napovedi glede prihodnosti. Vsebujejo tudi mnoga druga od Boga navdihnjena sporočila. Iz njih lahko na primer izvemo, kako naj bi živelo nekdanje Božje ljudstvo kot tudi, kako naj bi živeli mi danes, da bi ugajali Bogu. Pravzaprav smo prepričani, da je celotno Sveto pismo (tudi teh 12 knjig) za nas zelo koristno in praktično, saj nam odkriva, kako lahko najbolje živimo. Te navdihnjene knjige nas oskrbujejo z dragocenimi smernicami, ki nam lahko pomagajo, da smo »razumni in živimo pravično in bogovdano v sedanji stvarnosti«. (Titu 2:12)

15., 16. a) Kateri primer kaže, da »Mali preroki« vsebujejo figurativne elemente? b) Razloži nekaj preroških slik iz teh knjig.

¹⁵ Branje Božje navdihnjene Besede nam lahko koristi na različne načine. Nekatere biblijske knjige vsebujejo zgodovinske pripovedi, druge so poetične, toda vse so edinstvene in dragocene. Nekatere knjige pa vsebujejo več figurativnih elementov, kot denimo knjige teh dvanajsterih prerokov. Jezus je na primer črpal iz knjige preroka Jona, ko je rekel: »Hudobni in prešuštni rod išče znamenje, toda ne bo mu dano nobeno drugo znamenje razen znamenja preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velikanske ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljáni bodo med sodbo vstali skupaj s tem rodom in ga obsodili. Oni so se namreč pokesali, ko so slišali to, kar jim je Jona oznanil, toda, glej, tukaj je nekdo, ki je večji od Jona.« (Matej 12:39–41)

¹⁶ Očitno je Jezus v Jonovi knjigi videl veliko več od zgodovinskega zapisa o tem, kako je Bog ravnal z Jonom, o prerokovi dejavnosti v Ninivah ter o tem, kako so se ljudje odzvali na Božje svarilno sporočilo. Razumel je, da je prerok Jona v figurativnem smislu predstavljal njega samega – Kristusa – to, da bo umrl in da bo tretji dan obujen. Poleg tega je opozoril na nasprotje med Ninivljani in večino Judov: slednji so se na Jezusovo oznanjevanje in dela odzvali popolnoma nasprotno, kakor so se na Božje sporočilo odzvali Ninivljani. (Matej 16:4) Torej lahko sklenemo, da teh 12 knjig vsebuje preroške opise oziroma vzporednice, ki odkrivajo, kako bo Bog ravnal s svojim ljudstvom v današnjih dneh. Preučevanje teh zapisov bo zelo zanimivo in koristno.b

17. Kako ta publikacija obravnava knjige dvanajsterih prerokov?

¹⁷ Toda knjiga, ki jo držiš v roki, ni podrobna razprava o figurativnem oziroma simboličnem pomenu Jonove knjige in ostalih enajstih knjig. Tudi ne analizira vsebine teh knjig od vrstice do vrstice. Osredinja se predvsem na smernice, ki jih lahko uporabimo v vsakodnevnem življenju. Vprašaj se: »Kaj koristnega mi po knjigah dvanajsterih prerokov svetuje Jehova? Kako mi lahko te knjige pomagajo, da bi bil razumen ter živel pravično in bogovdano v sedanji stvarnosti? Kaj mi povedo o krščanskem življenju, morali, družinskem življenju in o tem, kako naj bi gledal na stvari v teh kritičnih dneh, glede na to, da ‚prihaja Jehovov dan‘ in da je blizu?« (Titu 2:12; Joel 2:1; 2. Timoteju 3:1) Medtem ko boš dobival zadovoljive odgovore na ta vprašanja, boš verjetno odkril tudi svetopisemske vrstice, ki ti bodo prirasle k srcu, vrstice, ki jih do zdaj verjetno še nisi uporabljal, ko si se z drugimi pogovarjal o biblijskih nasvetih. Tako se bo tvoja zakladnica dragocenih svetopisemskih vrstic gotovo večala. (Luka 24:45)

18. Kako je sestavljena ta knjiga in kako ti je lahko to v pomoč?

¹⁸ Knjiga ima štiri dele. Preden se lotiš branja posameznega dela, na hitro preglej poglavja v njem. V vsakem od naslednjih 13 poglavij boš našel dva okvirja, ki ti bosta pomagala, da si boš to, kar si prebral, lažje zapomnil. Z vprašanji v okvirjih boš lahko gradivo ponovil in razmislil o njegovi praktični vrednosti. Prvi okvir boš našel nekje na polovici poglavja. Ko boš prišel do njega, premisli o vprašanjih, ki so v njem zapisana. Tako si boš lažje vtisnil globoko v srce to, kar boš ravnokar preučil. (Matej 13:8, 9, 23; 15:10; Luka 2:19; 8:15) Drugi okvir pa ti bo pomagal razmisliti o tem, kar boš prebral v drugem delu poglavja, in si to tudi dobro zapomniti. Zato si vzemi čas in pretehtaj ta vprašanja. Gotovo ti bodo pomagala odkriti, kako lahko to, kar preučuješ, uporabiš v svojem življenju.

19. Kaj bi moral najprej izvedeti o knjigah dvanajsterih prerokov?

¹⁹ Za začetek se vprašaj, kaj že veš o vsebini vsake od teh 12 knjig. Po kom je Bog objavljal ta sporočila in kakšni so bili ti ljudje? Kdaj so živeli in v kakšnih okoliščinah so služili kot preroki? (V veliko pomoč ti bo časovna premica na straneh 20 in 21. Med preučevanjem poglavij jo večkrat poglej.) Kakšno sporočilo so imeli za takratni čas in kako ti lahko poznavanje teh dejstev pomaga obravnavano gradivo povezati s sobesedilom? V naslednjem poglavju boš našel odgovore na ta pomembna vprašanja.