Iščimo pravo bogastvo

1., 2. Zakaj bodo v tej stvarnosti vedno revni ljudje?

DANAŠNJI gospodarski sistem je neusmiljen in nepošten. Mladi zaman iščejo službo. Številni tvegajo življenje, da bi se preselili v razvitejše države. Revščina je zelo razširjena, in to celo v deželah z višjim življenjskim standardom. Prepad med bogatimi in revnimi se še poglablja. Po nedavnih ocenah ima en odstotek svetovnega prebivalstva toliko bogastva kot vsi ostali prebivalci skupaj. Čeprav je kaj takega težko potrditi, pa nihče ne oporeka temu, da so milijarde ljudi zelo revne, medtem ko imajo drugi neznansko veliko bogastva, ki bi jim zadostovalo za več življenj. Jezus je priznal to kruto resničnost, ko je rekel: »Revne imate namreč vedno pri sebi.« (Mar. 14:7) Zakaj takšna neenakost?

² Jezus je vedel, da se trenutni gospodarski sistem ne bo spremenil, vse dokler ne bo prišlo Božje kraljestvo. Pohlepni trgovski sistem, ki je v Razodetju 18:3 predstavljen s »trgovci«, skupaj s političnimi in verskimi elementi sestavlja Satanov svet. Božje ljudstvo je povsem ločeno od politike in krive religije, toda večina se ne more povsem ločiti od trgovskega dela Satanovega sveta.

 3. Katera vprašanja bomo pregledali?

³ Kot kristjani moramo preiskati svoj pogled na današnji trgovski sistem, tako da se vprašamo: »Kako lahko s tem, kako uporabljam imetje, pokažem, da sem zvest Bogu? Kaj lahko storim, da bi bil čim manj vpleten v trgovski svet? Katera doživetja kažejo, da Božje ljudstvo povsem zaupa Bogu v tem okolju, polnem izzivov?«

4., 5. a) V kakšni okoliščini se je znašel oskrbnik v Jezusovi ponazoritvi? b) Kaj je Jezus svetoval svojim sledilcem?

⁴ Beri Luka 16:1–9. Jezusova ponazoritev o nepravičnem oskrbniku nam daje misliti. Zatem ko so oskrbnika obtožili zapravljivosti, je ta »ravnal preudarno«, da bi si pridobil prijatelje, ki bi mu pomagali, ko bo izgubil svoje oskrbništvo.a Seveda Jezus ni spodbujal svojih učencev, naj ravnajo nepravično, da bi preživeli v tem svetu. Takšno vedenje je pripisal »sinovom te stvarnosti«, toda s ponazoritvijo nas je želel poučiti o nečem zelo pomembnem.

⁵ Jezus je vedel, da se bo morala večina njegovih sledilcev preživljati v tem krivičnem trgovskem svetu, podobno kot se je moral oskrbnik, ki se je znašel v težki okoliščini. Zato jim je svetoval: »Pridobite si prijatelje [Jehova in Jezusa] z nepravičnim bogastvom, da vas, ko to poide, sprejmejo v večna bivališča.« Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega nasveta?

 6. Kako vemo, da današnji trgovski sistem ni bil del Božjega namena?

⁶ Čeprav Jezus ni razložil, zakaj je bogastvo imenoval »nepravično«, je iz Svetega pisma jasno razvidno, da trgovske dejavnosti niso bile del Božjega namena. Jehova je v Edenu velikodušno poskrbel za potrebe Adama in Eve. (1. Mojz. 2:15, 16) Kasneje, ko je sveti duh v prvem stoletju deloval na občino maziljencev, ni niti eden »govoril, da je kaj od tistega, kar je imel, samo njegovo, ampak so imeli vse skupno«. (Apd. 4:32) Prerok Izaija je rekel, da bo prišel čas, ko bodo vsi ljudje svobodno uživali vse, kar zemlja ponuja. (Iza. 25:6–9; 65:21, 22) Toda do takrat morajo Jezusovi sledilci za to, da bi preživeli, ravnati preudarno in uporabljati »nepravično bogastvo« današnjega sveta, obenem pa si prizadevati, da ugajajo Bogu.

 7. Kateri nasvet najdemo v Luku 16:10–13?

⁷ Beri Luka 16:10–13. Oskrbnik v Jezusovi ponazoritvi si je pridobil prijatelje zaradi osebnih koristi. Toda Jezus je spodbujal svoje sledilce, naj si pridobijo prijatelje v nebesih iz nesebičnih razlogov. V vrsticah, ki sledijo ponazoritvi, je raba »nepravičnega bogastva« povezana s posameznikovo zvestobo Bogu. Jezus je poudaril, da se lahko izkažemo »zveste« s tem, kako pridobljeno bogastvo uporabljamo. Kako lahko to naredimo?

8., 9. Navedi primere posameznikov, ki se s tem, kako rabijo nepravično bogastvo, izkazujejo zveste.

⁸ Pri rabi gmotnih reči se lahko izkažemo zveste tako, da finančno prispevamo za vsesvetovno oznanjevanje, ki ga je napovedal Jezus. (Mat. 24:14) Neka deklica v Indiji je imela majhen hranilnik in vanj je vsake toliko vrgla kak kovanec. Včasih se je zaradi tega celo odpovedala igračam. Ko je bil hranilnik poln, je ves privarčevani denar prispevala za oznanjevanje. Neki brat v Indiji, ki ima kokosov nasad, je dislocirani prevajalski pisarni, kjer prevajajo v malajalščino, podaril večjo količino kokosovih orehov. Ker mora pisarna tako ali drugače kupovati kokosove orehe, je menil, da bo sovernikom, ki tam delajo, v večjo pomoč, če jim da orehe, kakor če bi daroval denar. To pomeni ravnati preudarno. Podobno bratje v Grčiji betelski družini redno prispevajo olivno olje, sir in drugo hrano.

⁹ Neki brat iz Šrilanke, ki zdaj živi v tujini, je dal svojo hišo in posestvo v Šrilanki na razpolago za shode in zbore ter za nastanitev posebnih polnočasnih služabnikov. Za tega brata je to finančna žrtev, toda za krajevne oznanjevalce, ki nimajo toliko sredstev, je to velika pomoč. V neki državi, kjer je naše delo omejeno, dajo bratje in sestre na razpolago svoj dom, da se lahko v njem zbira krajevna krščanska občina. To številnim pionirjem in drugim z omejenimi sredstvi omogoča, da imajo mesto za shode, ne da bi jim bilo to v finančno breme.

10. Kako nam lahko med drugim koristi, če velikodušno dajemo?

¹⁰ Pravkar omenjeni primeri pokažejo, kako je Božje ljudstvo zvesto v najmanjšem, in sicer v rabi gmotnega bogastva, ki se ne da primerjati z duhovnim bogastvom. (Luk. 16:10) Kako ti Jehovovi prijatelji gledajo na takšne žrtve? Zavedajo se, da si lahko s tem, da so velikodušni, pridobijo »pravo« bogastvo. (Luk. 16:11) Neka sestra redno prispeva za kraljestveno delo. Takole pove, kako je blagoslovljena: »Ker sem velikodušna v gmotnem pogledu, sem v teh letih opazila pri sebi nekaj zelo zanimivega. Ugotovila sem, da bolj ko sem velikodušna v gmotnem pogledu, bolj postajam velikodušna do drugih tudi na splošno. Bolj sem velikodušna v odpuščanju, v tem, da sem potrpežljiva z drugimi, in lažje sprejmem razočaranja in nasvete.« Mnogi so spoznali, da velikodušnost duhovno bogati. (Ps. 112:5; Preg. 22:9)

11. a) Kako s tem, da velikodušno dajemo, kažemo, da ravnamo »preudarno«? b) Do kakšnega izenačevanja denarnih sredstev prihaja med Božjim ljudstvom? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ Ko svoja sredstva uporabljamo za to, da podpiramo delo v prid Kraljestva, še drugače kažemo, da ravnamo »preudarno«. Svoje okoliščine lahko izkoristimo tako, da pomagamo drugim. Tisti, ki imajo sredstva tega sveta, toda ne morejo služiti polnočasno ali se preseliti v tujino, so veseli, ker lahko s svojimi denarnimi prispevki podpirajo oznanjevanje drugih. (Preg. 19:17) Prostovoljni prispevki omogočajo, da se priskrbi literatura in podpira oznanjevanje na področjih, kjer je veliko revščine, vendar tudi velik duhovni napredek. V državah, kot so Kongo, Madagaskar in Ruanda, so se morali bratje in sestre dolga leta pogosto odločiti med hrano za svojo družino in izvodom Svetega pisma, katerega cena je včasih enaka tedenskemu ali mesečnemu zaslužku. Danes zaradi številnih prispevkov in »izenačitve« denarnih sredstev Jehovova organizacija omogoča prevajanje Svetega pisma pa tudi to, da lahko vsak družinski član in duhovno lačen svetopisemski učenec dobi brezplačen izvod Svetega pisma. (Beri 2. Korinčanom 8:13–15.) Tako lahko tisti, ki dajejo, in tisti, ki prejemajo, postanejo Jehovovi prijatelji.

12. Kako je Abraham pokazal, da zaupa Bogu?

¹² Jehovovi prijatelji lahko postanemo tudi s tem, da se čim manj vpletamo v trgovski svet in svoje okoliščine uporabimo za to, da se trudimo za »pravo« bogastvo. Abraham, mož vere iz davnine, je poslušno zapustil cvetoči Ur, da bi živel v šotorih in si prizadeval za prijateljstvo z Jehovom. (Heb. 11:8–10) Vedno je na Boga gledal kot na vir pravega bogastva in nikoli ni iskal gmotnih koristi, s čimer bi pokazal pomanjkanje zaupanja. (1. Mojz. 14:22, 23) Jezus je spodbujal k takšni veri, ko je mlademu bogatašu rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj svoje imetje in daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.« (Mat. 19:21) Ta moški ni imel vere, kakršno je imel Abraham. Toda drugi posamezniki so pokazali, da Bogu brezpogojno zaupajo.

13. a) Kateri opomin je Pavel dal Timoteju? b) Kako lahko danes upoštevamo Pavlov nasvet?

¹³ Mož vere je bil tudi Timotej. Pavel ga je najprej imenoval »dober vojak Kristusa Jezusa«, nato pa mu rekel: »Nihče, ki je v vojaški službi, se ne zapleta v trgovske posle civilnega življenja, saj bi si rad pridobil odobravanje tistega, ki ga je za vojaka najel.« (2. Tim. 2:3, 4) Današnji Jezusovi sledilci, med katerimi je tudi vojska več kot milijon polnočasnih oznanjevalcev, po najboljših močeh upoštevajo Pavlov nasvet. Upirajo se pritiskom reklamne industrije in sveta okoli sebe ter imajo v mislih načelo: »Kdor si izposoja, je služabnik posojevalcu.« (Preg. 22:7) Satan bi najraje videl, da bi ves svoj čas in moči porabili za sužnjevanje njegovemu trgovskemu svetu. Nekatere odločitve nas lahko finančno zasužnjijo za več let. Visoki stanovanjski hipotekarni krediti, nakup dragih avtomobilov ali celo razkošne poroke so lahko vzrok velikim finančnim pritiskom. Če poenostavimo življenje in zmanjšamo dolgove in stroške, bomo ravnali preudarno. Tako bomo lahko svobodno služili Bogu, ne pa sužnjevali današnjemu trgovskemu sistemu. (1. Tim. 6:10)

14. Kaj moramo biti odločeni delati? Navedi primera.

¹⁴ Če želimo ohranjati preprosto življenje, se moramo odločiti, čemu bomo dajali prednost. Neka zakonca sta imela uspešno proizvodno podjetje. Vendar sta zaradi želje, da bi spet polnočasno služila, prodala podjetje, čoln in druge gmotne reči. Nato sta se javila, da bi kot prostovoljca pomagala pri gradnji svetovnega središča v Warwicku v zvezni državi New York. Zanju je bil poseben blagoslov, da sta v Betelu služila skupaj s hčerko in zetom ter nekaj tednov tudi z moževimi starši, ki so prav tako pomagali pri gradbenem projektu v Warwicku. Pionirka v ameriški zvezni državi Kolorado je našla zaposlitev s polovičnim delovnim časom v neki banki. Osebje je bilo tako zadovoljno z njenim delom, da ji je ponudilo delovno mesto s polnim delovnim časom in trikratno plačo. Toda ker zaradi službe ne bi mogla biti več toliko osredinjena na oznanjevanje, je to donosno ponudbo zavrnila. To sta samo dva primera neštetih žrtev, ki jih delajo Jehovovi služabniki. S tem da smo odločeni dajati delo v prid Kraljestva na prvo mesto, kažemo, da prijateljstvo z Bogom in duhovno bogastvo cenimo veliko bolj od vsega, kar lahko ponudi današnji trgovski svet.

15. Katero bogastvo prinaša največ zadovoljstva?

¹⁵ Gmotno bogastvo ni nujno znak Božjega blagoslova. Jehova blagoslavlja tiste, ki so »bogati v dobrih delih«. (Beri 1. Timoteju 6:17–19.) Na primer, ko je Luciab izvedela, da v Albaniji potrebujejo več oznanjevalcev, se je leta 1993 iz Italije preselila tja, ne da bi imela sredstva za preživljanje, in povsem zaupala, da bo Jehova poskrbel zanjo. Naučila se je albanščine in več kot 60 posameznikom pomagala do posvetitve. Večina Božjega ljudstva ne oznanjuje na tako plodnem področju. Toda kar koli naredimo, da bi ljudem pomagali najti pot življenja in ostati na njej, bo za nas in zanje trajne vrednosti. (Mat. 6:20)

16. a) Kaj se bo zgodilo z današnjim trgovskim sistemom? b) Kako naj bi to, kar vemo glede prihodnosti, vplivalo na naš pogled na gmotno bogastvo?

¹⁶ Jezus je rekel »Ko to [nepravično bogastvo] poide«, in ne »Če to poide«. (Luk. 16:9) Propad bank in gospodarski zlomi, ki se dogajajo v teh zadnjih dnevih, so neznatni v primerjavi s tem, kar se bo zgodilo na svetovni ravni v bližnji prihodnosti. Satanov celotni sistem, tako politični, verski kot trgovski, je obsojen na propad. Preroka Ezekiel in Zefanija sta napovedala, da bosta zlato in srebro, ki sta že stoletja pomembni za trgovski svet, povsem izgubili svojo vrednost. (Ezek. 7:19; Zef. 1:18) Kako bi se počutili, če bi v tej stvarnosti na smrtni postelji ugotovili, da smo žrtvovali pravo bogastvo za to, da smo si nakopičili čim več »nepravičnega bogastva« tega sveta? Morda bi se počutili kakor človek, ki je celo življenje delal za veliko denarja, na koncu pa ugotovil, da je ponarejen. (Preg. 18:11) Da, takšno bogastvo bo nazadnje pošlo, zato ne izpustimo priložnosti, da ga uporabimo tako, da si pridobimo prijatelje v nebesih. Kar koli delamo v prid Jehovovega kraljestva, nas duhovno bogati.

17., 18. Kaj čaka Božje prijatelje?

¹⁷ Ko bo prišlo Božje kraljestvo, ne bo več najemnin in hipotekarnih kreditov, hrana bo brezplačna in je bo v izobilju, stroški za zdravstvo bodo izginili. Jehovova zemeljska družina bo uživala v najboljšem, kar zemlja daje. Zlato, srebro in dragulji bodo za okras, ne pa za naložbe ali prihranke. Zelo kakovostni materiali, kot so les, kamenje in kovine, bodo brezplačno na voljo za gradnjo čudovitih domov. Prijatelji nam bodo pomagali iz čistega zadovoljstva, in ne za denar. Takrat si bomo med seboj delili vse, kar naš planet ponuja.

¹⁸ To je samo del neprecenljive dediščine za tiste, ki si pridobivajo prijatelje v nebesih. Veselju Jehovovih častilcev na zemlji ne bo konca, ko bodo slišali Jezusove besede: »Vi, ki vas je moj Oče blagoslovil, pridite in podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno že od ustanovitve sveta.« (Mat. 25:34)