Biblijske vrhunske točke Psalm 1–41

Psalmist poje na slavo Jehovi

»HVALNICE.« To je zelo ustrezen naziv hebrejskega imena knjige Psalmov! Celotna knjiga je pravzaprav en sam dolgi vzklik hvale Jehovi Bogu. Psalmi naštevajo Jehovine lastnosti in mogočna dela. V njih so prerokbe in govore nam o občutkih navdihnjenih piscev v času preganjanj, izdaj, malodušnosti in celo, ko jih je pekla vest. Mnogi kristjani, ki trpijo podobne preizkušnje, črpajo moč iz Psalmov.

Knjiga Psalmov je razdeljena na pet delov. V tem članku bomo razpravljali o prvem, to je, od 1. do 41. psalma.

Podložiti se Jehovinim namenom

Preberi, prosimo, Psalme od 1 — 14. Ti Psalmi nas vpeljejo v nekaj glavnih tem knjige Psalmov: važnost Postave, prerokbe o prihodu mesijanskega Kralja in molitve za pomoč pod močnimi pritiski. Poleg tega iz njih izvemo, da bodo pravični blagoslovljeni kljub trenutnemu prevladovanju krivičnih.

◆ 2:1 — Katere »prazne stvari« si narodi neprestano »izmišljajo«?

Narodi si stalno »izmišljajo« ali »razmišljajo« o ovekovečenju svoje oblasti, namesto, da bi sprejeli Jehovinega Maziljenca. Te besede so se spolnile v prvem stoletju našega štetja, ko sta rimska in judovska oblast skupaj umorili Jehovinega maziljenega Kralja, Jezusa Kristusa. (Apostolska dela 4:26—28) V večjem obsegu pa se je to izpolnilo po letu 1914, ko so vsi narodi zavrnili Božjega ustoličenega Kralja in poskušali doseči svojo suverenost.

◆ 2:12 — Čemu zapoved »poljubite Sina«?

V biblijskih časih je poljub bil izraz prijateljstva in z njim so izražali dobrodošlico in gostoljubnost obiskovalcem nekega doma. V tej vrstici Jehova zapoveduje narodom, naj poljubijo ali pozdravijo njegovega Sina kot maziljenega Kralja. (Psalm 2:2, 6—8)

◆ 9:12 — Zakaj Jehova »maščuje prelito kri« ?

Podobno kot sodnik, ki sodi, išče Jehova tiste, ki so krivi za prelito kri njegovega nedolžnega ljudstva. (1 Mojzesova 3:5, 6; Luka 11:49, 50) On tudi kaznuje krivce. Toda njegovo kaznovanje je nepristransko. Psalmist David nam zagotavlja: »(On) se jih je spomnil, ni pozabil vpitja trpinov.« (Primerjaj 2 Petrov 2:9.)

◆ 11:3 — Kaj so »stebri«, ki se podirajo?

Stebri ali temelji so pravičnost, zakon in red — temelji na katerih je zgrajena družba. Kaj naj stori bogaboječa oseba, če pride do zloma družbenega reda? Zaupa naj v Jehovo. On sedi na nebeškem prestolu in vidi vse kar se dogaja in ne bo nas pustil na cedilu.

Pouk za nas: Psalm 4:5 spodbuja bogaboječe ljudi k »darovanju daritve pravičnosti«. V Davidovih dneh so Izraelci morali žrtvovati na Jehovinem oltarju. Vendar so morali imeti pravilne pobude in se iskreno pokesati. (Izaija 1:11—17) Kadar kristjani žrtvujejo svoje duhovne žrtve, morajo tudi imeti pravilne motive in živeti po Jehovinih visokih merilih. (Hebrejcem 13:4, 5, 15, 16; 1 Petrov 2:1, 5)

Neprimerljiv Bog

Preberi Psalme 15 do 24. V teh psalmih so številni izrazi hvale Jehovi. On je Zaščitnik svojega ljudstva (18), Stvarnik in Zakonodajalec (19), Rešitelj (20), Zaščitnik svojega izbranega Kralja (21), Veliki pastir (23) in slavni Kralj (24).

◆ 16:10 — Kdo je tu omenjeni »ljubljenec« (ali »lojalen«, NS)?

Nekateri biblicisti uporabljajo to besedo za vdane ljudi na splošno in za podkrepitev navajajo dejstvo, da je v nekaterih hebrejskih spisih beseda za »vdan« zapisana v množini. Toda ko je ta vrstica citirana v Krščanskih grških spisih, se pojavlja v ednini, tako kaže le na eno »vdano«, zvesto ali lojalno osebo. Za koga gre? Najprej se verjetno nanaša na samega Davida. Toda v preroškem smislu sta tako Peter kot Pavel to vrstico uporabila za Jezusa. (Apostolska dela 2:25—32; 13:35—37)

◆ 21:3 — Kaj je bil »venec iz čistega zlata«?

Morda je to bila prava krona, takšna, ki so jo odstranili z malika Malkoma. (Primerjaj 2 Samuelova 12:29, 30.) Morda pa je le simbolična krona, ki ponazarja dejstvo, da je Davidova zmaga prispevala k še večji okrasitvi njegovega slavnega kraljevanja. Preroško pa ta Psalm kaže na to, kako je Jehova dal Jezusu kraljevsko krono leta 1914. Ta »krona iz prečiščenega zlata« (NS) poudarja dejstvo, da je njegovo vladanje najboljše vladanje.

◆ 22:1 — Ali je Bog zapustil Davida?

Ne, toda ko so Davida močno pritiskali njegovi sovražniki, je izgledalo tako. Vendar Davidov človeški odziv na strašne težave ni odražal pomanjkanja vere, ker je z zaupanjem molil za rešitev. (Vrstice 16—19.) Zanimivo je, da je Jezus citiral iz tega psalma, preden je umrl na mučilnem kolu. Z vprašanjem »zakaj« je Jezus izrazil izjemno močan pritisk, pod katerim je bil, čeprav je istočasno izjavil svojo nedolžnost glede lažnih obtožb, ki so vodile do njegove usmrtitve.

Pouk za nas: Apostol Pavel je citiral Psalm 22:22 in z njim prikazal, kako je Jezus Kristus med svojimi maziljenimi brati prevzel vodstvo v objavljanju Jehovinega imena. (Hebrejcem 2:11, 12) Psalm 22:27 kaže na čas, ko se bodo »vse družine poganskih narodov« pridružile Jehovinemu narodu pri slavljenju. Danes ogromna mednarodna množica častilcev Boga hodi skupaj z Jezusovimi brati. (Razodetje 7:9) Tudi mi bi morali ostati povezani s to božansko organizirano pripravo.

Jehovina velika moč

Beri Psalme 25 do 34: V 25 in 26 psalmu David objavlja svojo željo, da bi ostal neoporečen. Temu sledijo izrazi pogumnega zaupanja v Jehovo in v 33. psalmu veličasten opis Jehovine moči.

◆ 28:8 — Kdo je Jehovin »maziljenec«?

V tej vrstici je »maziljenec« Jehovino izbrano ljudstvo. Kot se vidi iz sorodnega stavka, je »Jehova moč ljudstvu mojemu«. Te besede imajo preroški pomen, podobno kot v Habakuku 3:13. Kažejo na to, da bo Jehova obvaroval svoj maziljeni ostanek v harmagedonski bitki.

◆ 29:5, 6 — Kako Jehovin glas lomi cedre?

V tem psalmu je Jehovina moč nazorno upodobljena, ko se njegov glas primerja z besnenjem viharja. Vihar potuje iz Libanona na severu k južnim puščavskim predelom in ob tem zbuja grozo. (Vrstica 9b.) Njegovi vetrovi šibajo libanonske cedre in povzročajo, da »skačejo kot telice«, in strele zadevajo drevesa, da padajo na tla, oziroma jih »lomijo«. Podobno veter, ki ga povzroči vihar, premešča pesek v puščavi, tako da izgleda, da se zvija v smrtnih mukah.

◆ 33:6 — Kaj je ‚dih (duh, NS) Jehovinih ust‘?

Duh ali dih tukaj pomeni Jehovin sveti duh ali delujočo moč. Tako kakor naše besede in dih istočasno izhajajo iz naših ust, tako je tudi Jehovina beseda ali zapoved tukaj povezana z njegovim dihom ali duhom. Bog je uporabljal svoj sveti duh, ko je ustvarjal sonce, mesec in zvezde, torej vso svojo slikovito vojsko snovnih nebes. (Primerjaj 1 Mojzesova 1:1, 2.)

Pouk za nas: V Psalmu 26:5 je David dejal, da sovraži družbo zlikovcev. Podobno se tudi danes Jehovine priče ogibajo druženja s hudodelci ali grešniki. (1 Korinčanom 15:33) Enako kot se je David zelo zanimal za Božjo hišo, so ti pravi kristjani presrečni, ker so lahko združeni v Jehovini organizaciji. (Psalm 26:6—8; 122:1)

»Jehova naj bo blagoslovljen«

Beri Psalme od 35 do 41: V tej skupini izstopata Psalm 36, ki odkriva Jehovo kot izvor življenja, in Psalm 37, ki nam zagotavlja, da bodo na koncu nagrajeni tisti, ki se dajo poučiti. Posebne pozornosti je vreden 40. psalm v katerem so preroški izrazi o Jezusu Kristusu.

◆ 35:19 — Zakaj naj bi Davidovi sovražniki »mežikali z očesom«?

Hebrejski tekst za njih dobesedno pravi »moji sovražniki iz krivih vzrokov«. Se pravi, da njihovo sovraštvo izvira iz nečistih pobud. David ni storil ničesar, s čemer bi zaslužil njihovo sovraštvo, in molil je, da ne bi imeli priložnost, da se veselijo zmagoslavja nad njim. (Vrstica 19a.) Nato je prosil, da njegovi zlobni sovražniki ne bi imeli nobenega razloga za »mežikanje«, kajti takšno dobesedno mežikanje bi pomenilo, da se škodoželjno nasmihajo, ker so uspeli v svojih spletkah. (Pregovori 10:10; 16:29, 30) Jezus je citiral to vrstico in jo uporabil za tiste, ki so ga sovražili. (Janez 15:24, 25)

◆ 36:3 — Ali so ti krivični nekdaj imeli razum ali »vpogled« (NS)?

Gre za spremembo v obnašanju takšnega človeka, da sedaj ni več to, za kar se je prej izdajal. Morda je bil prej razumen in je delal dobre stvari. Toda to je sedaj za njim, postal je odpadnik. Kralj Savel je bil takšen, ki je zapustil pot modrosti, in zasovražil Davida. (1 Samuelova, 18. poglavje) Nekateri biblicisti celo menijo, da je David s to pripombo v 36. psalmu mislil na Savla.

◆ 40:6 — Kaj je mišljeno z besedami ‚ušesa si mi odprl‘?

To lahko pomeni, da je Jehova povzročil, da David prisluhne Božjim navodilom ali pa celo to, da je Jehova ustvaril ušesa, s katerimi lahko David posluša njegove zapovedi. Zanimivo je, kako so te besede prevedene v Septuaginti: »Ti si pripravil telo zame.« Karkoli že je podlaga za tak prevod, podaja enako osnovno misel kot v hebrejščini. Poudarja potrebo po poslušnosti. (Primerjaj 1 Samuelova 15:22; Ozej 6:6) Pavel je to vrstico uporabil za Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 10:5—10) Ker je Pavel uporabil prevod Septuaginta, je izraz »ti si pripravil telo zame« postal del »vseh spisov«, ki »so od Boga navdihnjeni«. (2 Timoteju 3:16)

Pouk za nas: V 37. psalmu je za nas, ki živimo sredi sprijenega rodu, mnogo poučnih stvari. Čeprav gre sprijenim ljudem dobro, jim ne bi smeli zavidati in jih poskušati posnemati. Namesto tega moramo »molčati pred Jehovo«, ne iskati napake, ampak raje mirno zaupajmo, da bo ob svojem času ravnal v našo korist. (Psalm 37:5, 7)

Da, Psalmi nudijo mnogo navdihujočih in tolažilnih besed. V teh 41 psalmih se vedno znova poudarja, da nas Jehova ne bo nikoli zapustil, ne glede, kako težavne bi bile naše razmere. Seveda, potem ko smo jih prebrali, bi morali biti spodbujeni, da odzvanjamo besede zaključne vrstice 41. psalma: »Blagoslovljen bodi Jehova, Izraelov Bog od vekomaj do vekomaj. Amen in amen.« (NS)