Bodimo pripravljeni!

»Bodite [. . .] pripravljeni, saj bo Sin človekov prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« (MAT. 24:44)

1., 2. a) Katere dogodke, napovedane v Bibliji, lahko primerjamo z napadom tigra? b) Kaj je potrebno, da bi preživeli, ko bo Kristus nastopil kot izvrševalec obsodbe?

VRSTO let je neki slaven krotilec živali zabaval občinstvo s predstavami, v katerih so nastopali njegovi mirni, dresirani bengalski tigri. Rekel je: »Ko ti žival prične zaupati, je to, kakor da bi dobil najlepše darilo na svetu.« Toda 3. oktobra 2003 se je to zaupanje končalo. Brez kakršnega koli očitnega razloga ga je eden njegovih belih tigrov, 172-kilogramski samec, napadel. Ta napad je bil povsem nepričakovan, zato trener ni bil pripravljen.

² Zanimivo je, da Biblija napoveduje napad »zveri«, in pomembno je, da smo pripravljeni. (Beri Razodetje 17:15–18.) Koga bo zver napadla? Prišlo bo do osupljivega preobrata in Hudičev svet bo postal razdvojen. Škrlatna zver predstavlja Združene narode, »deseteri rogovi« pa predstavljajo vse politične sile. Skupaj bodo napadli vlačugarsko prestolnico Babilon Veliki, svetovni imperij krive vere, in jo nasilno uničili. Kdaj bo prišlo do tega? Ne vemo ne dneva ne ure. (Mat. 24:36) Vemo samo to, da se bo zgodilo ob uri, ko tega ne bomo pričakovali, in da je do napada ostalo le še malo časa. (Mat. 24:44; 1. Kor. 7:29) Potemtakem je nadvse pomembno, da smo v duhovnem pogledu pripravljeni, če hočemo biti rešeni, ko bo prišlo do tega napada in ko bo Kristus nastopil kot izvrševalec obsodbe. (Luk. 21:28) Da bi bili tako pripravljeni, je dobro, da se učimo od zvestih Božjih služabnikov, ki so bili pripravljeni in so zato lahko na lastne oči videli izpolnitev Božjih obljub. Ali si bomo te resnične zglede vzeli k srcu?

Bodimo pripravljeni kakor Noe

 3. Zakaj Noetu ni bilo enostavno zvesto služiti Bogu?

³ Noe je bil, čeprav je na zemlji za časa njegovega življenja prevladovala izprijenost, pripravljen na izpolnitev Božje obljube. Samo predstavljaj si, kako težko mu je moralo biti, ko so se uporni angeli učlovečili in živeli skupaj s privlačnimi ženskami. Te zveze so bile nenaravne, zato so bili potomci, ki so jih rodile te ženske, nadčloveška bitja – bili so »silaki«, ki so s svojo izjemno močjo drugim naganjali strah v kosti. (1. Mojz. 6:4) Pomisli, kako se je razraščalo nasilje, ko so ti velikani vse naokrog sejali nemir. Posledica tega je bila, da se je na zemlji razširila hudobija in da se je človekovo mišljenje in vedenje povsem izpridilo. Vrhovni gospod Jehova je nato izdal odlok, ki je za tisti brezbožni svet pomenil začetek konca. (Beri 1. Mojzesova 6:3, 5, 11, 12.)a

4., 5. V čem so današnje razmere podobne razmeram v Noetovih dneh?

⁴ Jezus je prerokoval, da bodo razmere v našem času podobne razmeram v Noetovih dneh. (Mat. 24:37) Na primer, tudi danes smo priča delovanju hudobnih duhov. (Raz. 12:7–9, 12) V Noetovih dneh so se demoni utelesili, in čeprav danes tega ne morejo več narediti, pa še vedno skušajo spraviti pod svoj vpliv tako mlajše kot starejše. Ti spolni izprijenci se v zakulisju naslajajo, ko vidijo, da tisti, ki jim jih je uspelo izpriditi na zemlji, počenjajo hudobna in nizkotna dejanja. (Efež. 6:11, 12)

⁵ Božja Beseda opiše Hudiča kot »ubijalca« in pravi, da »ima možnost povzročiti smrt«. (Jan. 8:44; Heb. 2:14) Toda to ne pomeni, da je pri povzročanju smrti brez omejitev. To zlobno duhovno bitje vara in zapeljuje. Ljudem v srce in um polaga morilske misli in namere. Na primer, vsak 142. otrok, ki se rodi v Združenih državah Amerike, bo postal žrtev umora. Nasilje v Noetovih dneh je zbudilo Jehovovo pozornost. Kaj misliš, ali je mogoče, da bi današnji razmah nesmiselnega nasilja ostal neopažen? Ali je možno, da Jehova ne bo ukrepal?

6., 7. Kako so Noe in njegova družina pokazali, da verujejo in da se bojijo Boga?

⁶ Kasneje je Bog Noeta obvestil, da bo poslal vode potopa na zemljo, da uničijo vsa bitja. (1. Mojz. 6:13, 17) Naročil mu je, naj zgradi barko v obliki ogromnega zaboja. Noe in njegova družina so zavihali rokave. Kaj jim je pomagalo, da so bili poslušni in pripravljeni, ko je prišel dan Božje sodbe?

⁷ Noe in njegova družina so zaradi močne vere in strahu pred Bogom ravnali tako, kot jim je Bog zapovedal. (1. Mojz. 6:22; Heb. 11:7) Noe je kot družinski poglavar ostal duhovno buden in se ni omadeževal s pokvarjenim staroveškim svetom. (1. Mojz. 6:9) Vedel je, da se morajo njegovi družinski člani varovati, da se ne bi navzeli nasilnega in upornega stališča ljudi, ki so živeli okrog njih. Pomembno je bilo, da jih niso povsem zaposlila vsakodnevna življenjska opravila. Bog je imel zanje delo, zato je bilo pomembno, da se življenje vsakega družinskega člana vrti okrog tega. (Beri 1. Mojzesova 6:14, 18.)

Noe in njegova družina so bili pripravljeni

 8. Na podlagi česa lahko sklepamo, da so bili člani Noetove družine bogovdani?

⁸ Biblijsko poročilo se osredotoča predvsem na družinskega poglavarja, Noeta, vendar pa so Noetova žena, njegovi sinovi in njihove žene prav tako častili Jehova. To je potrdil prerok Ezekiel. Rekel je, da se Noetovi otroci, če bi Noe živel v njegovem času, ne bi mogli rešiti zgolj zaradi očetove pravičnosti. Bili so dovolj stari, da so se lahko odločili, ali bodo ubogali ali pa ne. Torej so osebno dokazali, da ljubijo Boga in njegove poti. (Ezek. 14:19, 20) Noetovi družinski člani so sprejeli Noetova navodila, verovali isto kot on in niso pustili drugim, da bi jih ovirali pri delu, ki jim ga je naložil Bog.

 9. Kdo se danes trudi posnemati Noetovo vero?

⁹ Kako spodbudno je med našo mednarodno bratovščino videti družinske poglavarje, ki se po najboljših močeh trudijo posnemati Noeta! Zavedajo se, da ni dovolj svojim družinam priskrbeti hrano, obleko, dom in izobraževanje. Prav tako pomembno je, da poskrbijo za njihove duhovne potrebe. S tem kažejo, da so pripravljeni na to, kar bo Jehova kmalu naredil.

10., 11. a) Kako so se Noe in njegova družina morali počutiti, ko so bili v barki? b) Kaj je dobro, da se vprašamo?

¹⁰ Noe, njegova žena, sinovi in njihove žene so gradili barko morda kakih 50 let. Med gradnjo so gotovo neštetokrat šli noter in ven. Zatesnili so jo, da ne bi prepuščala vode, napolnili njene shrambe in privedli vanjo živali. Predstavljaj si naslednji prizor. Končno napoči veliki dan. Piše se 17. dan drugega meseca v letu 2370 pr. n. št. Stopijo v barko in Jehova zapre vrata. Potem prične deževati. To ni le krajevni naliv. Razpre se vodni obok oziroma nebesni ocean in usujejo se debele kaplje, ki silovito udarjajo ob barko. (1. Mojz. 7:11, 16) Zunaj barke ljudje umirajo, tisti v barki pa so na varnem. Kaj misliš, kakšni občutki so morda prevevali člane Noetove družine? Vsekakor so bili zelo hvaležni Bogu. Nedvomno so razmišljali: Kako srečni smo lahko, da smo hodili s pravim Bogom in bili pripravljeni! (1. Mojz. 6:9) Ali si lahko predstavljaš, kako ti bo po koncu harmagedona srce kipelo od hvaležnosti?

¹¹ Vsemogočnemu ne more nič preprečiti, da ne bi izpolnil svoje obljube, da bo pokončal to satansko stvarnost. Vprašaj se: »Ali sem popolnoma prepričan, da ne bo ostala neizpolnjena nobena Božja obljuba z vsemi svojimi podrobnostmi in da se bo vse uresničilo ob času, ki ga je Bog določil?« Če si, potem imej ves čas v mislih ta hitro bližajoči se »Jehovov dan«, saj ti bo to pomagalo, da boš pripravljen. (2. Pet. 3:12)

Mojzes je ostal čuječ

12. Kaj bi lahko zameglilo Mojzesov duhovni pogled?

¹² Poglejmo si še en zgled. Mojzes je imel, če bi gledali po človeško, izjemno ugoden položaj v egipčanski družbi. Kot posvojenec faraonove hčere je verjetno užival velik ugled in si je lahko privoščil najbolj izbrane jedi in najkakovostnejša oblačila ter živel v najrazkošnejšem okolju. Pridobil si je izobrazbo z različnih področij. (Beri Apostolska dela 7:20–22.) Mogoče se mu je obetalo, da podeduje bajno bogastvo.

13. Kaj je pomagalo Mojzesu, da ni izgubil izpred oči Božjih obljub?

¹³ Mojzes je, očitno zaradi starševske vzgoje, sprevidel, kako nespametno je častiti malike, kot so to počeli Egipčani. (2. Mojz. 32:8) Ne egiptovski izobraževalni sistem ne gmotno bogastvo faraonove hiše ni vplivalo na Mojzesa tako, da bi opustil pravo čaščenje. Gotovo je poglobljeno premišljeval o obljubah, ki jih je Bog dal njegovim praočetom, in si močno želel, da bi bil pripravljen za izpolnjevanje Božje volje. Navsezadnje je Mojzes Izraelovim sinovom rekel: »Jehova, [. . .] Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba, me je poslal k vam.« (Beri 2. Mojzesova 3:15–17.)

14. Kaj je preizkusilo Mojzesovo vero in pogum?

¹⁴ Za Mojzesa je bil pravi Bog Jehova v nasprotju z vsemi maliki, ki so predstavljali nežive egipčanske bogove, stvaren. Svoje življenje je živel, kakor da bi lahko videl »Nevidnega«. Mojzes je verjel, da bo Božje ljudstvo rešeno, vendar ni vedel, kdaj se bo to zgodilo. (Heb. 11:24, 25, 27) Kako močno si je želel osvoboditve Hebrejcev, se vidi iz dogodka, ko se je postavil za trpinčenega izraelskega sužnja. (2. Mojz. 2:11, 12) Toda Jehovov čas še ni prišel, zato je moral Mojzes naslednja leta živeti kot begunec v daljni deželi. Glede na to, da je prej živel v udobju egiptovskega dvora, se mu gotovo ni bilo lahko navaditi na življenje v pustinji. Kljub temu je Mojzes ostal čuječ – bil je pozoren na vsakršno navodilo, ki ga je dobil od Jehova. Zato ga je po 40 letih, preživetih v Madijanu, Bog lahko uporabil, da je svojim bratom prinesel odrešitev. Mojzes je ubogal Boga, ko mu je ta naročil, naj se vrne v Egipt. Prišel je čas, da Mojzes izvrši od Boga prejeto nalogo in jo opravi tako, kot to hoče On. (2. Mojz. 3:2, 7, 8, 10) Ko se je Mojzes, »najkrotkejši človek«, vrnil v Egipt, je potreboval vero in pogum, da je stopil pred faraona. (4. Mojz. 12:3) K faraonu ni šel le enkrat, ampak po vsaki nadlogi znova, pri tem pa ni vedel, kolikokrat bo še moral predenj.

15. Kaj je spodbujalo Mojzesa, da je kljub oviram iskal priložnosti, da bi oslavljal svojega nebeškega Očeta?

¹⁵ V naslednjih 40 letih, od leta 1513 pr. n. št. do 1473 pr. n. št., je Mojzes doživljal razočaranje za razočaranjem. Kljub temu je iskal priložnosti, da bi oslavljal Jehova, in k temu iz vsega srca spodbujal tudi rojake. (5. Mojz. 31:1–8) Zakaj je to počel? Ker je Jehovovo ime in njegovo vrhovno oblast ljubil bolj kakor svoje ime. (2. Mojz. 32:10–13; 4. Mojz. 14:11–16) Tudi mi moramo, čeprav doživljamo razočaranja ali se nam na pot postavljajo ovire, še naprej podpirati Božjo vladavino, prepričani, da je njegov način urejanja stvari modrejši, pravičnejši in boljši od vsakega drugega. (Iza. 55:8–11; Jer. 10:23) Ali si tudi ti takega mnenja?

Bodimo budni!

16., 17. Zakaj ima Marko 13:35–37 globok pomen zate?

¹⁶ »Pazite, bodite budni, ker ne veste, kdaj bo nastopil določeni čas.« (Mar. 13:33) Jezus je izrekel to svarilo, ko je razpravljal o znamenju, ki bo označevalo sklenitev te hudobne stvarnosti. Razmisli, kaj je glede na Markov evangelij Jezus rekel v sklepu svoje velike prerokbe: »Bedite torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar: ali zvečer, ali opolnoči, ali ob petelinjem petju, ali zgodaj zjutraj; da vas takrat, ko nenadoma pride, ne najde spečih. Kar pa vam pravim, pravim vsem: Bodite budni!« (Mar. 13:35–37)

¹⁷ Jezusov opomin nam da misliti. Omenil je štiri nočne straže. Ob zadnji nočni straži je bilo težko ostati buden, saj je trajala od tretje ure zjutraj do sončnega vzhoda. Po mnenju vojaških strategov je to najugodnejši čas za napad na sovražnikove vojake, saj je takrat največ možnosti, da jih ujameš »speče«. Morda je zdaj, ko svet v duhovnem smislu trdno spi, tudi nam najtežje bedeti. Ali kaj dvomimo glede tega, da moramo paziti in budni čakati napovedani konec in našo odrešitev?

18. Katero neprecenljivo prednost imamo Jehovove priče?

¹⁸ Krotilec tigrov, ki smo ga omenili v uvodu, je preživel napad. Toda svetopisemsko prerokovanje nedvoumno kaže, da ne kriva vera ne kateri drug del te hudobne stvarnosti ne bo ubežal bližajočemu se koncu. (Raz. 18:4–8) Dobro je, da vsi Božji služabniki, mlajši in starejši, doumejo, kako nujno je, da so kar najbolje pripravljeni na Jehovov dan, tako kot so bili Noe in njegova družina. Živimo v svetu, ki ne spoštuje Boga. V tem svetu učitelji krive vere pa tudi agnostiki in ateisti zasmehujejo Stvarnika s svojim govorjenjem. Toda mi si ne moremo privoščiti, da bi to vplivalo na nas. Vzemimo si k srcu zglede, ki smo jih obravnavali, in bodimo pozorni na priložnosti, ko lahko branimo Jehova in mu izkažemo čast kot »Bogu nad vsemi bogovi«, da, kot »velikemu, mogočnemu in strah zbujajočemu Bogu«. (5. Mojz. 10:17)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomniš?

• Zakaj je bilo nujno, da je Noe dajal prednost duhovnim potrebam svoje družine?

• V čem so naši dnevi osupljivo podobni Noetovim dnevom?

• Zakaj Mojzes kljub razočaranjem ni izgubil izpred oči Jehovovih obljub?

• Katere svetopisemske prerokbe te ohranjajo duhovno budnega?

[Slika na strani 25]

Noe in člani njegove družine so bili osredotočeni na delo, ki jim ga je dal Jehova.

[Slika na strani 26]

Mojzesu so Božje zanesljive obljube pomagale, da je ostal čuječ.