»PRENESEN, DA NE BI VIDEL SMRTI«

Kakšen konec je doživel Enoh? Njegova smrt je nekako še bolj skrivnostna in še bolj vzbudi zanimanje kot njegovo življenje. Poročilo iz 1. Mojzesove knjige preprosto pove: »Enoh je hodil s pravim Bogom. Potem pa ga ni bilo več, ker ga je Bog vzel.« (1. Mojzesova 5:24) Kako je Bog vzel Enoha? Apostol Pavel je kasneje pojasnil: »Zaradi vere je bil Enoh prenesen, da ne bi videl smrti, in nikjer ga ni bilo najti, ker ga je Bog prenesel. Preden pa je bil prenesen, mu je bilo izrečeno priznanje, da je Bogu po volji.« (Hebrejcem 11:5) Kaj je Pavel mislil z besedno zvezo »prenesen, da ne bi videl smrti«? V nekaterih svetopisemskih prevodih piše, da je Bog Enoha vzel v nebesa. Vendar to ne more biti res. Sveto pismo pokaže, da je bil prvi, ki je bil obujen v nebesa, Jezus Kristus. (Janez 3:13)

V kakšnem smislu je bil torej Enoh »prenesen«, tako da ni »videl smrti«? Jehova je Enoha verjetno nežno prenesel iz življenja v smrt in ga obvaroval mučne smrti. Še prej pa je Enoh dobil »priznanje, da je Bogu po volji«. Kako? Tik pred svojo smrtjo je morda prejel videnje od Boga; lahko da je videl prikaz rajske zemlje. S tem nazornim znamenjem Jehovovega odobravanja je Enoh zaspal v smrt. Glede Enoha in drugih zvestih moških in žensk je apostol Pavel napisal: »Vsi ti so pomrli v veri.« (Hebrejcem 11:13) Enohovi sovražniki so verjetno potem iskali truplo, toda »nikjer ga ni bilo najti«. Morda je Jehova povzročil, da je izginilo, s čimer je preprečil, da bi ga oskrunili ali pa z njim spodbujali h krivemu čaščenju.b

S tem svetopisemskim pojasnilom v mislih si skušajmo predstavljati, kako se je Enohovo življenje morda končalo. Predstavljajmo si naslednji scenarij, vendar ne pozabimo, da je to lahko le ena možnost. Enoh je bežal in bil že skoraj na koncu z močmi. Njegovi preganjalci so mu sledili, besni zaradi njegovega sporočila obsodbe. Enoh je našel kraj, kjer se je lahko za kratek čas skril in si nekoliko odpočil, vendar je vedel, da se ne bo mogel dolgo skrivati. Grozila mu je nasilna smrt. Med počitkom je molil k svojemu Bogu. Nato je Enoha prevzel močan občutek miru. Videnje, ki ga je dobil, je bilo tako nazorno, kakor da bi bil res tam, in popeljalo ga je daleč stran.

Predstavljajte si, da se je pred njim odprl pogled na svet, povsem drugačen od tistega, ki ga je poznal. Zdel se mu je čudovit kakor edenski vrt, vendar pa tu ni bilo kerubov, ki bi ljudem preprečevali vstop. Moških in žensk, ki so bili vsi polni zdravja in mladostnih moči, je bilo zelo veliko. Med njimi je vladal mir. Tam ni bilo zaznati nobenih znakov sovraštva in verskega preganjanja, ki ju je Enoh zelo dobro poznal. Sam zase pa je Enoh občutil Jehovovo priznanje, ljubezen in odobravanje. Bil je prepričan, da je to kraj, kamor spada; da bo to njegov dom. Ko ga je vse bolj prevzemal mir, je zamižal in padel v globok spanec.

In tam je vse do danes – spi smrtni spanec in je skrbno shranjen v brezmejnem spominu Boga Jehova! Kot je kasneje obljubil Jezus, bo prišel dan, ko bodo vsi, ki so v Božjem spominu, slišali Kristusov glas in prišli iz grobov, svoje oči bodo odprli v čudovit in miren novi svet. (Janez 5:28, 29)