Jehova ga je imel za »prijatelja«

1., 2. a) Kako vemo, da lahko postanemo Božji prijatelji? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

LJUBEZEN potrebujemo od zibelke do groba. Ljudje potrebujemo ljubezen in hrepenimo po njej, vendar pri tem ne gre le za romantično ljubezen. Željni smo tesnih, ljubečih prijateljstev. Toda obstaja ljubezen, ki jo potrebujemo bolj kot katero koli drugo – to je Jehovova ljubezen. Mnogim se zdi neverjetno, da bi ljudje lahko spletli tesno, ljubeče prijateljstvo z Vsemogočnim Bogom, nevidnim duhovnim bitjem v nebesih. Ali tudi mi dvomimo o tem? Daleč od tega!

² Biblija pripoveduje o nepopolnih ljudeh, ki so postali Božji prijatelji. O njihovih zgledih je vredno premišljevati, saj je splesti takšno prijateljstvo najkoristnejši cilj v življenju. Izjemen zgled človeka, ki si je prizadeval biti Božji prijatelj, je Abraham. (Beri Jakob 2:23.) Kako se je zbližal z Jehovom? Ključno vlogo pri tem je imela njegova vera. Pravzaprav je Abraham v Bibliji omenjen kot »oče vseh tistih, ki verujejo«. (Rim. 4:11) Poglejmo si torej, kako je vera Abrahamu pomagala do tesnega prijateljstva z Bogom. Medtem pa se lahko vsak od nas vpraša: Kako lahko posnemam Abrahamovo vero in poglobim svoje prijateljstvo z Jehovom?

3., 4. a) Opiši Abrahamovo verjetno najtežjo preizkušnjo vere. b) Zakaj je bil Abraham pripravljen žrtvovati Izaka?

³ Predstavljaj si starejšega moža, ki počasi koraka v hrib. To je gotovo najtežje potovanje v njegovem življenju. Vendar ni pot zanj tako naporna zaradi njegove starosti. Kljub temu da je Abraham morda star kakšnih 125 let, je še vedno vitalen.^[1] Sledi mu mlajši, morda 25 let star moški. To je njegov sin Izak, ki nosi drva. Abraham je vzel s seboj nož in pripomočke, s katerimi bo zanetil ogenj. Jehova ga je namreč prosil, naj mu žrtvuje svojega lastnega sina! (1. Mojz. 22:1–8)

⁴ Abrahama je čakala verjetno najtežja preizkušnja vere. Nekateri pravijo, da je bilo kruto od Boga, da je Abrahama prosil kaj takega. Drugi namigujejo, da je Abrahama gnala slepa in hladna poslušnost. Tako razmišljajo, ker nimajo vere in ne razumejo, kaj vera je. (1. Kor. 2:14–16) Abraham ni slepo poslušal Boga. Ubogal ga je, ker je z očmi pristne vere videl, da njegov nebeški oče Jehova nikoli ne prosi svojih zvestih služabnikov ničesar, kar bi jim trajno škodovalo. Vedel je, da bo Jehova, če ga bo ubogal, blagoslovil njega in njegovega ljubljenega sina. Na čem je temeljila njegova vera? Na spoznanju in izkušnjah.

 5. Kako je Abraham morda izvedel za Jehova in kakšne občutke je v njem vzbujalo spoznanje o Bogu?

⁵ Spoznanje. Abraham je izvedel za Jehova, čeprav je odraščal v kaldejskem mestu Ur, ki je bilo prežeto z malikovalstvom. Kako je bilo to mogoče, če pa je njegov oče Terah častil malike? (Joz. 24:2) Sveto pismo o tem podrobneje ne govori, odkriva pa, da je Abraham pripadal deveti generaciji potomcev Sema, enega od Noetovih sinov in moža z izjemno vero. Sem je umrl, ko je imel Abraham okoli 150 let. Ne vemo zagotovo, ali je Abraham izvedel za Jehova od Sema. Vendar je razumno sklepati, da je Sem to, kar je vedel o Jehovu, prenesel na svojo družino. Semovo spoznanje o Bogu je našlo pot do Abrahama in se dotaknilo njegovega srca. Boga, katerega je spoznaval, je vzljubil. Poleg tega mu je spoznanje o Bogu krepilo vero.

6., 7. Kako so Abrahamu izkušnje krepile vero?

⁶ Izkušnje. Kako si je Abraham nabiral izkušnje, ki so mu krepile vero v Jehova? Pravijo, da misli vodijo k čustvom, čustva pa vodijo k dejanjem. To, kar je Abraham spoznal o Jehovu, je v njem vzbudilo globoko občudovanje »Najvišjega Boga, ki je naredil nebo in zemljo,« in iskreno spoštovanje do njega. (1. Mojz. 14:22) Sveto pismo ta občutek, ki je bistven za to, da spletemo tesno prijateljstvo z Bogom, imenuje »strah pred Bogom«. (Heb. 5:7; Ps. 25:14) Abrahama je takšen strah spodbujal k dejanjem.

⁷ Bog je Abrahamu in Sari, ko sta bila že starejša, naročil, naj se iz Ura preselita v drugo deželo. Do konca življenja naj bi živela v šotorih. Ker je Abraham ubogal Jehova, ga je ta lahko blagoslavljal in ščitil. Abrahama je bilo denimo strah, da mu bodo njegovo lepo ženo Saro vzeli, njega pa ubili. Ti strahovi so bili upravičeni, vendar zato ni nič manj ubogal Jehova. Jehova je dvakrat posegel vmes ter celo s čudeži obvaroval njega in Saro. (1. Mojz. 12:10–20; 20:2–7, 10–12, 17, 18) Abrahamu so takšne izkušnje okrepile vero.

 8. Kako si lahko pridobimo spoznanje in izkušnje, ki krepijo naše prijateljstvo z Jehovom?

⁸ Ali smo lahko tudi mi tesni prijatelji z Jehovom? Vsekakor! Potrebno spoznanje in izkušnje so tako rekoč na dlani. Abraham je poznal le delček obilja modrosti, ki je zdaj zapisana v Bibliji. (Dan. 12:4; Rim. 11:33) Božja Beseda je polna zakladov, s katerimi si lahko večamo spoznanje o Tistem, ki je »naredil nebo in zemljo«, ter si pridobimo spoštovanje in ljubezen do njega. Ko nas takšni občutki ženejo, da ubogamo Boga, si nabiramo lastne izkušnje, saj vidimo, kako se nam poslušnost obrestuje. Opazimo lahko na primer, da nas njegovi nasveti ščitijo ter da nas blagoslavlja in nam daje moč. Spoznamo, da nam to, da Bogu služimo iz vsega srca, prinaša občutek izpolnjenosti, mir in veselje. (Ps. 34:8; Preg. 10:22) Bolj ko poznamo Jehova in več ko imamo izkušenj, močnejša bosta naša vera in prijateljstvo z njim.

9., 10. a) Kaj je potrebno za to, da bi prijateljstvo uspevalo? b) Kaj dokazuje, da je Abraham cenil in krepil svoje prijateljstvo z Jehovom?

⁹ Prijateljstvo je lahko velika dragocenost. (Beri Pregovori 17:17.) Vendar ni kakor neživa stvar, ki jo lahko kupimo in nato pospravimo, tako da se na njej samo nabira prah. Prijateljstvo je nekaj živega, za kar moramo skrbeti, če želimo, da bi uspevalo. Abraham je cenil svoje prijateljstvo z Jehovom in ga ohranjal živega. Kako je to delal?

¹⁰ Abraham nikdar ni razmišljal, da je že dovoljkrat pokazal strah pred Bogom in poslušnost. Ko je skupaj s svojo veliko družino potoval v Kanaan, se je še naprej prepuščal Jehovovemu vodstvu pri sprejemanju odločitev, najsibo majhnih ali velikih. Leto pred rojstvom Izaka, ko jih je imel 99, je Jehova zahteval, naj se dajo obrezati vsi moški iz njegove hiše. Ali je Abraham dvomil o razumnosti te zapovedi? Ali se je skušal temu nekako ogniti? Ne. Zaupal je Bogu in zapoved »še istega dne« izpolnil. (1. Mojz. 17:10–14, 23)

11. Zakaj je Abrahama skrbelo za Sodomo in Gomoro ter kako mu je Jehova pomagal?

¹¹ Abrahamu je prišlo v navado, da je ubogal Jehova tudi v navidez majhnih zadevah, zato je bilo njegovo prijateljstvo z Bogom trdno in cvetoče. Ni mu bilo težko odpreti srce pred Jehovom ali ga prositi za pomoč, kadar so ga mučila težka vprašanja. Ko je denimo izvedel, da namerava Bog uničiti Sodomo in Gomoro, ga je bilo strah, da ne bodo skupaj s hudobnimi ljudmi pokončani tudi pravični. Mogoče ga je skrbelo za nečaka Lota, ki je z družino živel v Sodomi. »Sodniku vse zemlje« je glede tega postavil nekaj vprašanj, vendar je to storil z vso ponižnostjo in zaupanjem. Jehova ga je potrpežljivo poučil o tem, da je usmiljen, da lahko vidi v srce vsakogar ter da v času sodbe išče pravične, da bi jih ohranil pri življenju. (1. Mojz. 18:22–33)

12., 13. a) Kako je Abrahamu pomagalo pridobljeno spoznanje in izkušnje? b) Kaj kaže na to, da je Abraham zaupal Jehovu?

¹² Nedvomno je Abrahamu vse spoznanje skupaj z izkušnjami, ki si jih je pridobil, pomagalo, da je ohranjal tesno prijateljstvo z Jehovom. Pozneje je bila zanj velika preizkušnja, ko ga je Jehova prosil, naj mu žrtvuje svojega sina Izaka, vendar se je lahko spomnil na osebnostne značilnosti svojega nebeškega Prijatelja, katerega je dobro poznal. Vrnimo se zdaj k dogodku, ko se je ta zvesti mož s počasnimi koraki vzpenjal na goro v deželi Moriji. Ali je mislil, da se je Jehova nenadoma spremenil ter postal krut in neusmiljen? Tega si niti zamisliti ni mogel! Kako to vemo?

¹³ Svojima služabnikoma je, preden se je poslovil od njiju, rekel: »Ostanita tukaj z oslom, midva s fantom pa greva tja, da počastiva Boga. Nato se vrneva k vama.« (1. Mojz. 22:5) Kaj je s tem mislil? Vedel je, da naj bi Izaka žrtvoval, a jima je vseeno rekel, da se bo vrnil skupaj z njim. Ali se je zlagal? Ne. Biblija nam daje nekaj vpogleda v to, kako je Abraham razmišljal. (Beri Hebrejcem 11:19.) »Pomislil je na to, da ga je [Izaka] Bog zmožen celo obuditi od mrtvih.« Tako je, Abraham je verjel v vstajenje. Vedel je, da je Jehova njemu in Sari v starosti obnovil razmnoževalne sposobnosti. (Heb. 11:11, 12, 18) Zavedal se je, da Jehovu ni nič nemogoče. Zato je bil ne glede na to, kaj se bo tega napornega dne zgodilo, prepričan, da bo svojega ljubljenega sina dobil nazaj, saj se bodo le tako lahko izpolnile vse Jehovove obljube. Nič čudnega, da je Abraham imenovan »oče vseh tistih, ki verujejo«!

14. Kaj ti je težko pri tem, ko služiš Jehovu, in kako ti lahko pomaga Abrahamov zgled?

¹⁴ Kaj pa mi? Res je, da nas Bog ne prosi isto, kot je Abrahama. Želi pa, da ga ubogamo, tudi kadar nam njegovih zapovedi ni lahko upoštevati ali kadar ne razumemo razlogov zanje. Ali ti je kaj, kar te prosi Bog, težko delati? Nekaterim je morda težko oznanjevati. Mogoče se bojujejo s plahostjo, ki jih ovira pri tem, da bi o dobri novici spregovorili z neznanci. Drugim je morda težko biti drugačen v šoli ali na delovnem mestu. (2. Mojz. 23:2; 1. Tes. 2:2) Ali imaš kdaj občutek, kakor da si v Abrahamovi koži in počasi korakaš navkreber v Moriji, ker je pred teboj naloga, za katero se ti zdi, da ji ne boš kos? Če je tako, se spomni na Abrahamov pogum in vero! Poglobljeno premišljevanje o zvestih moških in ženskah nas lahko spodbudi, da jih posnemamo in se zbližamo z našim prijateljem Jehovom. (Heb. 12:1, 2)

15. Zakaj smo lahko prepričani, da Abraham nikoli ni obžaloval, da je zvestovdano ubogal Jehova?

¹⁵ Ali misliš, da je Abraham kdaj obžaloval, da je zvestovdano ubogal Jehova? Bodi pozoren, kako Sveto pismo opiše konec njegovega življenja: »Abraham je izdihnil in umrl v visoki starosti, star in zadovoljen.« (1. Mojz. 25:8) Ko je dopolnil 175 let, so ga začele zapuščati moči, toda na svoje dobro uporabljeno življenje se je lahko ozrl z zadovoljstvom. Osrednjo pozornost v življenju je namreč namenjal prijateljstvu z Bogom Jehovom. Toda ko beremo, da je bil Abraham »star in zadovoljen«, ne sklenimo, da je dobil svojo mero življenja, če se tako izrazimo, in da ni želel živeti v prihodnosti.

16. Česa se bo Abraham veselil v raju?

¹⁶ V Božji Besedi piše, da je Abraham pričakoval »mesto, ki ima prave temelje, katerega graditelj in stvaritelj je Bog«. (Heb. 11:10) Verjel je, da bo nekega dne videl to mesto oziroma Božje kraljestvo, ki bo vladalo nad zemljo. In res ga bo videl! Si lahko predstavljaš, kako zelo vesel bo, ko bo živel v raju na zemlji in še naprej krepil svoje prijateljstvo z Jehovom? Globoko se ga bo dotaknilo, ko bo izvedel, da je njegov zgled vere pomagal Jehovovim služabnikom tisočletja po njegovi smrti! V raju bo tudi izvedel, da je bilo to, kako je dobil nazaj Izaka, »ponazoritev« nečesa mnogo večjega. (Heb. 11:19) In nenazadnje bo izvedel, da je bolečina, ki jo je občutil, ko se je pripravljal, da žrtvuje Izaka, pomagala milijonom zvestih, da so lažje doumeli Jehovovo bolečino, ko je dal svojega Sina Jezusa Kristusa za odkup človeštva. (Jan. 3:16) Abrahamov zgled vsem nam pomaga, da še bolj cenimo odkupno žrtev, največje dejanje iz ljubezni, ki je bilo sploh kdaj storjeno!

17. Kaj si odločen delati in kaj bomo pogledali v naslednjem članku?

¹⁷ Naj bo vsak od nas odločen posnemati Abrahamovo vero. Če bomo še naprej spoznavali in ubogali Jehova, bomo dokazali svojo brezgrajnost pred njim in še velikokrat izkusili, da blagoslavlja tiste, ki mu zvestovdano služijo. (Beri Hebrejcem 6:10–12.) Bodimo Jehovovi prijatelji za vedno! V naslednjem članku bomo pogledali še tri zglede zvestih ljudi, ki so postali tesni prijatelji z Bogom.