Bodimo izmed tistih, ki verujejo

»Mi [smo] [. . .] izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.« (HEBREJCEM 10:39, Ekumenska izdaja)

 1. Zakaj lahko rečemo, da je vera vsakega zvestovdanega Jehovovega služabnika dragocena?

KO BOSTE naslednjič v kraljestveni dvorani, polni Jehovovih častilcev, se za trenutek ozrite po njih. Pomislite, na koliko različnih načinov kažejo vero. Morda boste videli starejše, ki Bogu služijo že desetletja, mlade, ki se dnevno upirajo pritisku vrstnikov, in starše, ki si močno prizadevajo vzgojiti otroke v bogaboječe posameznike. Tu so še občinski starešine in strežni služabniki, ki nosijo veliko odgovornosti. Da, vidite lahko duhovne brate in sestre vseh starosti, ki premagujejo vsakovrstne ovire, da bi lahko služili Jehovu. Kako dragocena je vera vsakega od njih! (1. Petrov 1:⁠7)

 2. Zakaj so Pavlovi nasveti v 10. in 11. poglavju Lista Hebrejcem koristni za nas danes?

² Le nekaj nepopolnih ljudi, če sploh kdo, je pomembnost vere razumelo bolje od apostola Pavla. Pravzaprav je Pavel omenil, da pristna vera vodi do ‚rešitve duše‘. (Hebrejcem 10:39, EI) Vseeno pa je vedel, da je vera v tem brezvernem svetu podvržena napadom in razjedanju. Bil je močno zaskrbljen glede hebrejskih kristjanov v Jeruzalemu in Judeji, ki so se bojevali, da bi ohranili vero. Medtem ko bomo pregledovali odlomke iz 10. in 11. poglavja Lista Hebrejcem, bodimo pozorni na Pavlove metode, s katerimi je gradil njihovo vero. Ob tem bomo spoznali, kako lahko pri sebi in pri tistih okoli nas zgradimo močnejšo vero.

Zaupajmo drug drugemu

 3. Kako Pavlove besede, zapisane v Listu Hebrejcem 10:39, kažejo, da je zaupal svojim bratom in sestram v veri?

³ Prvo, kar lahko opazimo, je Pavlovo pozitivno stališče do svojih bralcev. Napisal je: »Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.« (Hebrejcem 10:39, EI) Pavel je o zvestih sokristjanih mislil le najboljše, ne najslabše. Opazimo lahko tudi, da je uporabil izraz »mi«. Pavel je bil pravičen mož. Vendar pa svojim bralcem ni govoril zviška, kot da bi bil na višji ravni pravičnosti, daleč nad njimi. (Primerjaj Propovednik 7:16.) Namesto tega se je še sam prištel k njim. Trdno je bil prepričan, da bo skupaj z zvestimi krščanskimi bralci naletel na zastrašljive ovire, ki so se zgrinjale pred njimi, da se bodo pogumno zoperstavili temu, da bi se umaknili v pogubo, ter da bodo dokazali, da so izmed tistih, ki verujejo.

 4. Zaradi katerih razlogov je Pavel zaupal sovernikom?

⁴ Kako je Pavel lahko imel takšno zaupanje? Ali je bil slep za napake hebrejskih kristjanov? Ravno nasprotno. Dal jim je določne nasvete, da bi jim pomagal premagati duhovne slabosti. (Hebrejcem 3:12; 5:12–14; 6:4–6; 10:26, 27; 12:5) Vseeno pa je imel Pavel vsaj dva dobra razloga, da je zaupal svojim bratom. 1. Kot Jehovov posnemovalec se je trudil na Božje ljudstvo gledati tako, kakor nanj gleda Jehova. Pri njih ni iskal napak, temveč dobre lastnosti in možnost, da se bodo odločili delati dobro v prihodnosti. (Psalm 130:3; Efežanom 5:1) 2. Pavel je brezpogojno veroval v moč svetega duha. Vedel je, da nobena ovira, nobena človeška slabost ne more preprečiti Jehovu, da ne bi vsakemu kristjanu, ki se trudi, da bi mu zvesto služil, podelil »moč, ki presega običajno« (NW). (2. Korinčanom 4:7; Filipljanom 4:13, SSP) Pavlovo zaupanje v brate in sestre torej ni bilo zgrešeno, nestvarno ali slepo optimistično. Imelo je trdno podlago in je temeljilo na Svetem pismu.

 5. Kako lahko posnemamo Pavlovo zaupanje in kakšen bo verjetno rezultat?

⁵ Pavlovo zaupanje je bilo nedvomno nalezljivo. Občinam v Jeruzalemu in Judeji je moralo to, da jim je Pavel tako spodbudno govoril, veliko pomeniti. Kljub uničujočemu preziru in oholi ravnodušnosti judovskih nasprotnikov so hebrejskim kristjanom takšne besede pomagale, da so se v srcu odločili biti izmed tistih, ki verujejo. Ali smo lahko tudi mi danes takšni drug do drugega? Najlaže je pri drugih videti le dolg seznam napak in osebnostnih posebnosti. (Matevž 7:1–5) Vendar bomo lahko drug drugemu pomagali mnogo bolj, če bomo posvetili pozornost edinstveni veri vsakega posameznika ter jo cenili. Ob takšnih spodbudah je več verjetnosti, da bo vera rasla. (Rimljanom 1:11, 12)

Ustrezna uporaba Božje Besede

 6. Iz katerega vira je Pavel citiral, ko je napisal besede, zapisane v Listu Hebrejcem 10:38?

⁶ Pavel je sovernikom krepil vero tudi s spretno uporabo svetih spisov. Napisal je na primer: » ‚Pravičnik moj pa bo živel iz vere,‘ in: ‚Ako se umakne, duši moji ne bode po volji‘.« (Hebrejcem 10:38) Pavel je tu citiral besede preroka Habakuka.a Pavlovim bralcem, hebrejskim kristjanom, ki so dobro poznali preroške knjige, so bile te besede verjetno poznane. Če upoštevamo Pavlov cilj, namreč da utrdi vero kristjanom, ki so bili okoli leta 61 n. š. v Jeruzalemu in bližnji okolici, je bil zgled Habakuka ustrezna izbira. Zakaj?

 7. Kdaj je Habakuk napisal svojo prerokbo in kakšne so bile takrat razmere na Judovem?

⁷ Habakuk je svojo knjigo očitno napisal dobri dve desetletji pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. š. Prerok je v videnju videl Kaldejce (oziroma Babilonce), »trdo in hitro ljudstvo«, ki je planilo na Judovo in uničilo Jeruzalem ter pri tem pogoltnilo ljudstva in narode. (Habakuk 1:5–11) Toda takšno nadlogo je pred več kot enim stoletjem napovedoval že Izaija. V Habakukovem času je dobrega kralja Josija nasledil Jojakim in na Judovem se je zopet razbohotila hudobija. Jojakim je preganjal in celo moril tiste, ki so govorili v Jehovovem imenu. (2. letopisov 36:5; Jeremija 22:17; 26:20–24) Ni čudno, da je zagrenjeni prerok Habakuk vzkliknil: »Kako dolgo, o GOSPOD.« (Habakuk 1:⁠2)

 8. Zakaj se je Habakukov primer izkazal za koristnega tako kristjanom v prvem stoletju kot tudi danes?

⁸ Habakuk ni vedel, kako blizu je uničenje Jeruzalema. Podobno tudi kristjani v prvem stoletju niso vedeli, kdaj bo nastopil konec judovske stvarnosti. In tudi mi danes ne vemo za »dan in uro«, ko bo Jehovova obsodba zadela to hudobno stvarnost. (Matevž 24:36) Zato poglejmo, kako je Jehova Habakuku postregel z dvojnim odgovorom. Kot prvo je preroku zagotovil, da bo konec prišel ravno ob pravem času. »Se ne zakasni,« je rekel Bog, čeprav je lahko s človeškega gledišča videti, da odlaša. (Habakuk 2:3) Kot drugo pa je Jehova Habakuka spomnil: »Pravični pa bo živel po svoji veri [zvestobi, NW].« (Habakuk 2:4) Kako čudoviti, preprosti resnici! Najvažnejše namreč ni, kdaj bo prišel konec, temveč to, ali živimo verno.

 9. Kako so poslušni Jehovovi služabniki živeli po svoji zvestobi a) leta 607 pr. n. š.? b) po letu 66 n. š.? c) Zakaj je življenjsko pomembno, da si okrepimo vero?

⁹ Ob opustošenju Jeruzalema leta 607 pr. n. š. so Jeremija, njegov tajnik Baruh, Ebedmelek in zvestovdani Rehabovci doživeli resničnost tega, kar je Jehova obljubil Habakuku. Ubežali so strašnemu uničenju Jeruzalema in ‚živeli‘. Zakaj? Jehova je nagradil njihovo zvestobo. (Jeremija 35:1–19; 39:15–18; 43:4–7; 45:1–5) Podobno so se tudi hebrejski kristjani v prvem stoletju očitno dobro odzvali na Pavlov nasvet, kajti ko je rimska vojska leta 66 n. š. napadla Jeruzalem in se nato iz nerazložljivega vzroka umaknila, so ti kristjani zvesto upoštevali Jezusovo opozorilo, naj zbežijo. (Lukež 21:20, 21) Ker so bili zvesti, so ostali živi. Prav tako bomo tudi mi živeli, če bomo spoznani za zveste, ko bo prišel konec. Kako življenjsko pomemben razlog, da si že sedaj okrepimo vero!

Živ opis zgledov vere

10. Kako je Pavel opisal Mojzesovo vero in kako bi lahko mi v tem Mojzesa posnemali?

¹⁰ Pavel je vero gradil tudi z učinkovito rabo zgledov. Ko boste brali 11. poglavje Lista Hebrejcem, bodite pozorni na to, kako živo opisuje biblijske osebe. Pravi na primer, da je bil Mojzes »stanoviten [. . .], kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27, poudarili mi.) Z drugimi besedami, za Mojzesa je bil Jehova tako resničen, da je bilo, kakor da bi videl nevidnega Boga. Ali bi se lahko enako reklo tudi za nas? Lahko je namreč govoriti o naši navezanosti na Jehova, toda vzpostaviti takšen odnos ter ga utrditi zahteva trud. In to je nekaj, za kar se moramo potruditi! Ali je Jehova za nas tako resničen, da ga upoštevamo, kadar se o čem odločamo, tudi če se odločamo o čem manjšem? Takšna vera nam bo pomagala zdržati celo najhujše nasprotovanje.

11., 12. a) V kakšnih razmerah je bila morda preizkušena Enohova vera? b) Kakšno spodbudno nagrado je prejel Enoh?

¹¹ Razmislite tudi o Enohovi veri. Kar težko si predstavljamo nasprotovanje, ki ga je doživljal. Enoh je moral razglasiti ostro sodno sporočilo zoper takratne hudobne ljudi. (Juda 14, 15) Preganjanje, ki je grozilo temu zvestemu možu, je bilo očitno tako pokvarjeno, tako nasilno, da ga je Jehova »umaknil«; iz živega stanja ga je položil v smrtno spanje, preden bi ga lahko dosegli sovražniki. Tako Enoh ni doživel izpolnitve prerokbe, ki jo je razglašal. Vseeno pa je prejel darilo, ki je bilo v nekaterih pogledih celo boljše. (Hebrejcem 11:5; 1. Mojzesova 5:22–24)

¹² Pavel razloži: »Preden je bil [Enoh] umaknjen, je dobil pričanje, da ‚je Bogu po volji‘.« (Hebrejcem 11:5) Kaj je to pomenilo? Preden je Enoh zaspal v smrt, je morda prejel nekakšno videnje – morda videnje o zemeljskem raju, v katerega bo kmalu obujen. Vsekakor je Jehova dal Enohu vedeti, da je zelo zadovoljen z njegovo zvesto potjo. Enoh je razveseljeval Jehovovo srce. (Primerjaj Pregovori 27:11.) Mar nas ne gane, ko razmišljamo o Enohovem življenju? Ali bi tudi vi radi tako verno živeli? Potem premišljujte o takšnih zgledih; nanje glejte kot na ljudi, ki so res živeli. Bodite odločeni, da boste vsak dan živeli po veri. Prav tako si zapomnite, da tisti, ki verujejo, Jehovu ne služijo zato, ker bi čakali na kakšen datum ali rok, ko bo Bog izpolnil vse svoje obljube. Ne, mi smo odločeni Jehovu služiti večno! To je namreč najboljši način življenja v tej in prihodnji stvarnosti.

Kako si še bolj okrepiti vero

13., 14. a) Kako bi nam lahko Pavlove besede, zapisane v Listu Hebrejcem 10:24, 25, pomagale, da bi nam bili shodi v radost? b) Kaj je glavni razlog za to, da se kristjani zbiramo?

¹³ Pavel je hebrejskim kristjanom pokazal številne praktične načine, kako si lahko okrepijo vero. Poglejmo si samo dva. Verjetno nam je dobro znano njegovo opozorilo v Listu Hebrejcem 10:24, 25, s katerim nas spodbuja k rednemu zbiranju na krščanskih shodih. Vendar ne pozabimo, da tu Pavlove navdihnjene besede ne namigujejo, da naj bi bili na takšnih shodih le pasivni opazovalci. Pavel shode opisuje kot priložnost, da se med seboj spoznavamo, spodbujamo drug drugega k povečanemu služenju Bogu ter se medsebojno krepimo. Tam smo zato, da dajemo, ne le prejemamo. Zaradi tega so nam shodi v radost. (Dejanja 20:⁠35)

¹⁴ Vendar pa se shodov udeležujemo prvenstveno zato, da bi častili Boga Jehova. To delamo tako, da skupaj molimo in pojemo, pozorno poslušamo ter prinašamo »sad ustnic«, namreč da v komentarjih in točkah na shodu izražamo hvalo Jehovu. (Hebrejcem 13:15) Če bomo imeli te cilje v mislih in na vsakem shodu ravnali v skladu z njimi, si bomo prav gotovo vsakič okrepili vero.

15. Zakaj je Pavel hebrejske kristjane spodbujal, naj se držijo svoje strežbe, in zakaj je ta isti nasvet primeren tudi danes?

¹⁵ Vero pa si lahko okrepimo tudi z oznanjevanjem. Pavel je napisal: »Držimo se izpovedi [javnega razglašanja, NW] svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.« (Hebrejcem 10:23) Kadar pri kom obstaja nevarnost, da bo v čem popustil, ga lahko spodbudite, naj ne obupa. Satan je na hebrejske kristjane nedvomno pritiskal, naj opustijo svojo strežbo, in prav tako pritiska na današnje Božje ljudstvo. Kaj naj bi naredili ob takšnem pritisku? Poglejmo, kaj je storil Pavel.

16., 17. a) Kako se je Pavel opogumil za strežbo? b) Kaj bi morali ukreniti, če nas je strah katere od vej krščanske strežbe?

¹⁶ Pavel je kristjanom v Tesaloniki napisal: »Čeprav smo prej doživeli v Filípih, kakor veste, trpljenje in zasramovanje, smo se opogumili v našem Bogu in vam v velikem boju oznanili Božji evangelij.« (1. Tesaloničanom 2:2, SSP) Kako so Pavla in njegove spremljevalce v Filipih ‚zasramovali‘? Nekateri učenjaki pravijo, da grška beseda, ki jo je uporabil Pavel, izraža žaljivo, sramotno oziroma nasilno ravnanje. Zastopniki oblasti v Filipih so jih dali prebičati, zapreti v ječo ter vkleniti v klado. (Dejanja 16:16–24) Kako je ta boleča izkušnja vplivala na Pavla? Ali se je Pavel v naslednjem mestu na svojem misijonarskem potovanju, v Tesaloniki, v strahu umikal? Ne, ‚opogumil se je‘. Premagal je strah in še naprej pogumno oznanjeval.

¹⁷ Odkod Pavlu pogum? Iz njegove notranjosti? Ne, dejal je, da se je opogumil »v našem Bogu«. Neki priročnik za biblijske prevajalce pravi, da bi lahko ta stavek prevajali tudi z »Bog nam je vzel strah iz srca«. Zakaj se ne bi torej, če se ne čutite posebno pogumne glede svoje strežbe, ali če vas je katere njene veje še posebej strah, obrnili na Jehova, da bi isto storil tudi za vas? Prosite ga, naj vam vzame strah iz srca. Prosite ga, da vam pomaga opogumiti se za delo. Poleg tega naredite še druge praktične korake. Za oznanjevanje se na primer dogovorite s kom, ki ima izkušnje v veji pričevanja, ki vas skrbi. K temu lahko spada delovanje na poslovnem področju, poulično pričevanje, neformalno oznanjevanje oziroma pričevanje po telefonu. Morda bo vaš partner na začetku pripravljen prevzeti pobudo. Če bo, opazujte in se učite. Toda potem zberite pogum in poskusite še sami.

18. Katere blagoslove lahko doživimo, če se bomo opogumili v strežbi?

¹⁸ Pomislite na to, kakšni so lahko rezultati, če se opogumite. Ko boste vztrajali in ne boste dovolili, da bi postali malodušni, boste pri oznanjevanju resnice verjetno imeli odlične doživljaje, ki bi jih sicer lahko zamudili. (Glej 25. stran.) Občutili boste zadovoljstvo, ker se boste zavedali, da s tem, ko delate nekaj, kar je za vas težko, ugajate Jehovu. Pri premagovanju svojih strahov boste okusili njegov blagoslov in pomoč. Vaša vera bo postala močnejša. Resnično, ne morete izgrajevati vere drugim, ne da bi hkrati izgrajevali tudi svojo. (Juda 20, 21)

19. Kakšna lepa nagrada čaka ‚tiste, ki verujejo‘?

¹⁹ Še naprej krepite svojo vero in vero tistih, ki vas obdajajo. To lahko storite tako, da sebe in druge izgrajujete s spretno uporabo Božje Besede, preučujete biblijske zglede vere in si jih živo predstavljate, se pripravljate na krščanske shode in na njih sodelujete ter tako, da se držite dragocene prednosti javne strežbe. Bodite prepričani, da ste, ko tako delate, zares »izmed tistih, ki verujejo«. Prav tako ne pozabite, da bodo takšni deležni lepe nagrade. So namreč »izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo«.b Naj vam vera še naprej raste in naj vas Bog Jehova ohrani pri življenju za večno!

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Kako je Pavel izrazil zaupanje v hebrejske kristjane in kaj se lahko iz tega naučimo?

◻ Zakaj je bilo tako primerno, da se je Pavel skliceval na preroka Habakuka?

◻ Katere svetopisemske zglede vere je Pavel živo opisal?

◻ Katere praktične načine za izgrajevanje vere je priporočal Pavel?

[Slika na strani 23]

Pavel se je po boleči izkušnji v Filipih opogumil in še naprej oznanjeval

[Slika na strani 24]

Ali lahko zberete pogum, da bi poskusili različne oblike pričevanja?