Šolani za temeljito pričevanje

»Boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnega konca zemlje.« (APOSTOLSKA DELA 1:8)

 1., 2. Katero nalogo je dobil Peter in kdo mu jo je dal?

‚JEZUS iz Nazareta [. . .] nam je ukazal, naj ljudstvu oznanimo in temeljito izpričamo, da je ta Tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.‘ (Apostolska dela 10:38, 42) S temi besedami je apostol Peter Korneliju in njegovi družini pojasnil zaupano mu nalogo evangeliziranja.

² Kdaj pa je Jezus to nalogo dal? Peter je verjetno imel v mislih besede, ki jih je Jezus izrekel, tik preden se je dvignil v nebesa. Ob tej priložnosti je svojim zvestim učencem dejal: »Boste mi priče v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnega konca zemlje.« (Apostolska dela 1:8) Vendar je Peter že nekaj časa pred tem vedel, da bo kot Jezusov učenec moral drugim govoriti o svoji veri v Jezusa.

Triletno šolanje

 3. Kateri čudež je Jezus naredil in k čemu je povabil Petra in Andreja?

³ Jezus je nekaj mesecev po svojem krstu leta 29 n. št. oznanjeval ob Galilejskem jezeru, kjer sta Peter in njegov brat Andrej delala kot ribiča. Vso noč sta ribarila, a brez uspeha. Kljub temu je Jezus Petru dejal: »Odrini na globoko in tam spustite svoje mreže za lov.« Storil je, kakor mu je rekel, in »zajeli [so] ogromno rib, tako da so se jim začele mreže trgati«. Ko je Peter videl ta čudež, ga je obšel strah, toda Jezus ga je pomiril z besedami: »Ne boj se. Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.« (Luka 5:4–10)

 4. a) Kako je Jezus svoje učence pripravil za pričevanje? b) V čem naj bi se oznanjevalsko delo Jezusovih učencev razlikovalo od Jezusove službe?

⁴ Peter, Andrej ter Zebedejeva sinova Jakob in Janez so nemudoma pustili čolne in šli za Jezusom. Skoraj tri leta so ga spremljali na njegovih oznanjevalskih potovanjih in se šolali za evangelizatorje. (Matej 10:7; Marko 1:16, 18, 20, 38; Luka 4:43; 10:9) Ob koncu tega šolanja, 14. nisana leta 33 n. št., jim je Jezus rekel: »Kdor veruje vame, bo tudi sam opravljal dela, ki jih opravljam jaz, in še večja dela od teh bo opravljal.« (Janez 14:12) Jezusovi učenci naj bi tako kakor Jezus temeljito pričevali, vendar v veliko večjem obsegu. Kot so kmalu zatem spoznali, naj bi oni in vsi bodoči učenci pričevali ‚vsem narodom‘, in to prav do »sklenitve stvarnosti«. (Matej 28:19, 20)

 5. Kako nam lahko koristi šolanje, ki so ga bili deležni Jezusovi sledilci?

⁵ Danes živimo v času »sklenitve stvarnosti«. (Matej 24:3) V nasprotju s prvimi učenci ne moremo Jezusa spremljati in opazovati pri oznanjevanju. Vseeno pa lahko imamo od njegovega šolanja korist, in sicer tako, da v Bibliji beremo, kako je oznanjeval in katera navodila je dal svojim sledilcem. (Luka 10:1–11) Toda v tem članku bomo razpravljali še o nečem zelo pomembnem, kar je Jezus pokazal svojim učencem – o pravilnem odnosu do oznanjevanja.

Skrb za ljudi

 6., 7. Zaradi katere lastnosti je bil Jezus pri oznanjevanju učinkovit in kako ga lahko v tem posnemamo?

⁶ Zakaj je bil Jezus pri oznanjevanju tako učinkovit? En razlog je bil ta, da se je za ljudi močno zanimal in mu je bilo mar zanje. Psalmist je napovedal, da bo Jezus imel »sočutje [. . .] do slabotnega in ubogega«. (Psalm 72:13, SSP) To prerokbo je gotovo izpolnil. V Bibliji lahko beremo, kaj se je ob neki priložnosti zgodilo: »Ko je videl množice ljudi, so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja.« (Matej 9:36) Celo veliki grešniki so zaznali njegovo skrb, kar jih je pritegnilo k njemu. (Matej 9:9–13; Luka 7:36–38; 19:1–10)

⁷ Tudi mi danes bomo učinkoviti, če se bomo za ljudi tako zanimali. Zakaj si ne bi pred oznanjevanjem vzeli trenutek časa in razmislili o tem, kako zelo ljudje potrebujejo sporočilo, ki jim ga prinašate? Pomislite na težave, ki jih morda imajo in ki jih bo rešilo samo Kraljestvo. Bodite odločeni, da boste pozitivni do vsakogar, saj ne veste, kdo se bo na sporočilo ugodno odzval. Morda je naslednji človek, ki ga boste ogovorili, molil za koga, kot ste vi, da bi mu pomagal!

Vzgibava nas ljubezen

 8. Kaj tiste, ki posnemajo Jezusa, vzgibava k oznanjevanju dobre novice?

⁸ Dobra novica, ki jo je Jezus objavljal, je bila povezana z izpolnitvijo Jehovove volje, s posvetitvijo Jehovovega imena in z opravičenjem Njegove vrhovnosti – torej z vprašanji, ki so za človeštvo najpomembnejša. (Matej 6:9, 10) Ljubezen do Očeta je bila tista, ki je Jezusa vzgibavala, da je ostal značajen do konca in da je temeljito pričeval o Kraljestvu, ki bo ta vprašanja rešilo. (Janez 14:31) Jezusove sledilce danes podobno vzgibava ljubezen, zato si v službi oznanjevanja marljivo prizadevajo. Apostol Janez je dejal: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« K temu pa spada tudi zapoved glede oznanjevanja dobre novice in pridobivanja učencev. (1. Janezovo 5:3; Matej 28:19, 20)

 9., 10. Ljubezen do koga nas poleg ljubezni do Boga še vzgibava k temu, da temeljito pričujemo?

⁹ Jezus je svojim sledilcem dejal: »Če me ljubite, boste izpolnjevali moje zapovedi. Kdor ima moje zapovedi in jih izpolnjuje, ta me ljubi.« (Janez 14:15, 21) Tako bi nas morala ljubezen do Jezusa vzgibavati, da bi pričali za resnico in izpolnjevali to, kar je Jezus zapovedal. Jezus je ob neki priložnosti, ko se je prikazal po vstajenju, Petra spodbudil: »Hrani moja jagnjeta. [. . .] Pasi moje ovčice. [. . .] Hrani moje ovčice.« Kaj naj bi Petra k temu vzgibavalo? Jezus je odgovor nakazal s tem, da je Petra zapored vprašal: »Ali me ljubiš? [. . .] Ali me ljubiš? [. . .] Ali me imaš rad?« Da, Petra naj bi ljubezen do Jezusa vzgibavala, da temeljito pričuje, poišče Jezusove »ovčice« in postane njihov duhovni pastir. (Janez 21:15–17)

¹⁰ Jezusa sicer danes ne poznamo osebno, tako kakor ga je Peter. Vseeno pa razumemo pomen tega, kar je storil za nas. Velika ljubezen, ki je Jezusa navedla, da je »okusil smrt za vsakega človeka«, vzgibava tudi naše srce. (Hebrejcem 2:9; Janez 15:13) Čutimo tako, kakor je čutil Pavel, ko je napisal: ‚Sili nas Kristusova ljubezen; on je umrl za vse, da bi tisti, ki živijo, ne živeli več zase, temveč zanj.‘ (2. Korinčanom 5:14, 15) To, da imamo Jezusa radi ter zelo cenimo njegovo ljubezen, kažemo s tem, da temeljito pričujemo in da to nalogo jemljemo resno. (1. Janezovo 2:3–5) Do oznanjevalskega dela naj ne bi nikoli bili ravnodušni; če bi bili, bi Jezusovi žrtvi pripisovali povsem običajno vrednost. (Hebrejcem 10:29)

Ohranimo pravilno naravnan pogled

11., 12. Čemú je Jezus prišel na svet in kako je ostal osredotočen na svojo nalogo?

¹¹ Jezus je Ponciju Pilatu dejal: »Jaz sem se rodil in prišel na svet zato, da bi pričal za resnico.« (Janez 18:37) Jezus ni ničemur dovolil, da bi ga odvrnilo od pričanja za resnico. To, da priča za resnico, je bila namreč Božja volja.

¹² Satan je seveda Jezusa glede tega preizkusil. Kmalu po krstu mu je ponudil »vsa kraljestva sveta in njihovo slavo«, s čimer bi Jezus postal pomemben človek na svetu. (Matej 4:8, 9) Kasneje so ga Judje hoteli postaviti za kralja. (Janez 6:15) Nekateri morda menijo, da bi bilo zelo koristno, če bi Jezus ti ponudbi sprejel, češ da bi kot človeški kralj lahko za ljudi naredil veliko dobrega. Toda Jezus je takšno razmišljanje zavrnil. Osredotočen je bil na pričevanje za resnico.

13., 14. a) Kaj Jezusa ni odvrnilo od njegovega glavnega dela? b) Kaj je Jezus dosegel, čeprav je bil v gmotnem pogledu reven?

¹³ Tudi prizadevanje za gmotne reči Jezusa ni odvrnilo od njegovega glavnega dela. Zato ni bil bogat človek. Niti lastnega doma ni imel. Ob neki priložnosti je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba počivališča, Sin človekov pa nima kam položiti glave.« (Matej 8:20) Glede na biblijski zapis je bila edina vredna reč, ki jo je ob smrti imel, oblačilo, za katero so rimski vojaki žrebali. (Janez 19:23, 24) Ali je bilo torej Jezusovo življenje polomija? Nikakor ne!

¹⁴ Jezus je dosegel veliko več, kakor bi lahko kdaj uspelo najbogatejšemu človekoljubu. Pavel je dejal: »Poznate nezasluženo dobrotljivost našega Gospoda Jezusa Kristusa, da je, čeprav je bil bogat, zaradi vas postal reven, da bi vi po njegovi revščini obogateli.« (2. Korinčanom 8:9; Filipljanom 2:5–8) Čeprav je bil Jezus v gmotnem pogledu reven, je ponižnim posameznikom omogočil, da dobijo večno življenje v popolnosti. Za to smo mu zelo hvaležni! Zelo nas tudi veseli, da je prejel nagrado, ker je ostal osredotočen na izpolnjevanje Božje volje! (Psalm 40:8; Apostolska dela 2:32, 33, 36)

15. Kaj je dragocenejše od bogastva?

¹⁵ Kristjani, ki si danes prizadevajo posnemati Jezusa, podobno ne dovolijo, da bi jih odvrnilo prizadevanje za bogastvo. (1. Timoteju 6:9, 10) Priznavajo sicer, da lahko gmotne dobrine naredijo življenje udobnejše, vendar pa vedo, da njihova večna prihodnost ni prav nič odvisna od bogastva. Ko kristjan umre, mu njegovo gmotno bogastvo ne koristi nič bolj, kakor je Jezusu ob smrti koristilo njegovo oblačilo. (Propovednik 2:10, 11, 17–19; 7:12) Edina resnično vredna stvar, ki jo kristjan ob smrti ima, je njegov odnos z Jehovom in Jezusom Kristusom. (Matej 6:19–21; Luka 16:9)

Naj nas nasprotovanje ne odvrne

16. Kako se je Jezus odzval na nasprotovanje?

¹⁶ Jezus je kljub nasprotovanju ostal osredotočen na to, da pričuje za resnico. Četudi je vedel, da se bo njegova zemeljska služba končala z žrtveno smrtjo, mu to ni vzelo poguma. Pavel je o njem dejal: »Ta je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal mučilni kol, ne da bi se menil za sramoto, in je sédel na desno stran Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:2) Bodimo pozorni na to, da se Jezus ‚ni menil za sramoto‘. Ni ga skrbelo, kaj si nasprotniki mislijo o njem. Bil je osredotočen na izpolnjevanje Božje volje.

17. Kaj se lahko naučimo iz Jezusove zdržljivosti?

¹⁷ Ko je Pavel govoril o pouku, ki ga lahko iz Jezusovega zgleda zdržljivosti dobimo kristjani, je takole spodbudil: »Skrbno premislite o njem, ki je prestal takšno sovražno govorjenje grešnikov (s čimer so ti škodili sami sebi), da se ne boste utrudili in v svojih dušah omagali.« (Hebrejcem 12:3) Res lahko postane utrudljivo, če se dan za dnem spoprijemamo z nasprotovanjem ali posmehovanjem. Tudi upiranje vabljivostim sveta lahko postane naporno, pri čemer morda razočaramo svoje sorodnike, ki nas spodbujajo, naj »že nekaj naredimo« iz sebe. Toda podobno kakor Jezus se za pomoč obračamo k Jehovu, medtem ko v svojem življenju še naprej odločno postavljamo Kraljestvo na prvo mesto. (Matej 6:33; Rimljanom 15:13; 1. Korinčanom 2:4)

18. Kakšen odličen pouk dobimo iz tega, kar je Jezus rekel Petru?

¹⁸ To, da se Jezus ni dal ničemur premotiti, je prišlo do izraza, ko je učencem pričel govoriti o svoji skorajšnji smrti. Peter mu je prigovarjal, naj ‚bo dober‘ s seboj, in trdil, da se mu ‚to gotovo ne bo zgodilo‘. Jezus ni hotel slišati nič takega, kar bi ga lahko oslabilo v odločenosti, da izpolni Jehovovo voljo. Petru je obrnil hrbet in dejal: »Poberi se od mene, Satan! Kamen spotike si mi, ker ne misliš po Božje, temveč po človeško.« (Matej 16:21–23) Bodimo tudi mi vedno enako odločeni, da zavrnemo človeško razmišljanje. Naj nas raje vedno vodi Božje razmišljanje.

Prineslo bo trajne koristi

19. Kaj je bilo za Jezusa kljub množici čudežev, ki jih je storil, najpomembnejše v njegovi službi?

¹⁹ Jezus je naredil veliko čudežev, s katerimi je dokazal, da je Mesija. Celo mrtve je obujal. Ta dela so privabljala množice ljudi, toda Jezus ni prišel na zemljo zgolj zato, da bi opravljal socialno delo. Prišel je zato, da priča za resnico. Vedel je, da je vse, kar je storil za druge v fizičnem pogledu, le začasno. Celo obujeni posamezniki so zopet umrli. Samo s pričevanjem za resnico je lahko nekaterim pomagal pridobiti večno življenje. (Luka 18:28–30)

20., 21. Kakšno uravnovešeno gledišče imajo pravi kristjani glede dobrih del?

²⁰ Danes skušajo nekateri posnemati Jezusova dobra dela, s tem da gradijo bolnišnice ali kako drugače pomagajo revežem po svetu. Včasih se za to zelo žrtvujejo in njihova iskrenost je hvalevredna, toda vsako olajšanje, ki ga priskrbijo, je v najboljšem primeru le začasno. Samo Kraljestvo bo prineslo trajno rešitev. Zato so Jehovove priče podobno kakor Jezus osredotočeni na to, da pričujejo za resnico glede tega Kraljestva.

²¹ Pravi kristjani seveda opravljajo dobra dela. Pavel je napisal: »Dokler je torej čas še ugoden, delajmo dobro vsem, še posebej pa tem, s katerimi smo povezani v veri.« (Galačanom 6:10) V težavnih časih ali takrat, ko je kdo v stiski, se ne obotavljamo ‚delati dobro‘ našim bližnjim ali našim krščanskim bratom in sestram. Še vedno pa smo osredotočeni na to, kar je pomembnejše, in sicer na pričevanje za resnico.

Učimo se iz Jezusovega zgleda

22. Zakaj kristjani oznanjujejo svojim bližnjim?

²² Pavel je napisal: »Da, gorje meni, če dobre novice ne bi oznanjal!« (1. Korinčanom 9:16) Pavel ni bil ravnodušen glede dobre novice, saj je oznanjevanje te novice pomenilo življenje zanj in za njegove poslušalce. (1. Timoteju 4:16) Na naše oznanjevanje gledamo enako. Želimo pomagati svojim bližnjim. Želimo pokazati, da imamo radi Jehova. Želimo dokazati, da imamo radi Jezusa in da cenimo njegovo veliko ljubezen do nas. Zato oznanjujemo dobro novico in tako ne živimo »več za človeške želje, temveč za Božjo voljo«. (1. Petrovo 4:1, 2)

23., 24. a) Kaj se naučimo iz čudeža o ribah? b) Kdo danes temeljito pričuje?

²³ Podobno kakor Jezus tudi mi ne dovolimo, da bi nas ljudje s posmehovanjem ali jeznim zavračanjem sporočila odvrnili od našega glavnega dela. V pouk nam je čudež, ki ga je Jezus napravil, ko je Petra in Andreja povabil, naj gresta za njim. Naučimo se, da je lahko naše ribarjenje uspešno, če Jezusa ubogamo in, slikovito rečeno, svoje mreže spustimo v navidez nerodovitne vode. Veliko krščanskih ribičev je po letih delovanja v navidez nerodovitnih vodah dočakalo obilen ulov. Drugi so se lahko preselili tja, kjer je več možnosti za ulov, in se veselijo lepih rezultatov. Kar koli že delamo, nikoli ne bomo nehali metati naših mrež. Vemo, da Jezus ni še za noben del sveta objavil, da je oznanjevanje končano. (Matej 24:14)

²⁴ Danes je več kot šest milijonov Jehovovih prič dejavnih v več kot 230 deželah. V Stražnem stolpu, 1. februar 2005, bo objavljeno svetovno letno poročilo njihovega delovanja za službeno leto 2004. Poročilo bo pokazalo, kako jih Jehova pri oznanjevanju bogato blagoslavlja. Naj nas v času, ki je preostal tej stvarnosti, še naprej vzgibavajo Pavlove spodbudne besede: »Vneto oznanjaj besedo.« (2. Timoteju 4:2) Zato še naprej temeljito pričujmo, dokler Jehova ne bo rekel, da je delo končano.

Od letos naprej svetovno letno poročilo Jehovovih prič ne bo več objavljeno v prvojanuarski številki Stražnega stolpa, temveč v prvofebruarski številki.

Ali lahko odgovorite?

• Kako nam lahko koristi šolanje, ki ga je Jezus priskrbel svojim učencem?

• Kako je Jezus gledal na ljudi, ki jim je pričeval?

• Kaj nas vzgibava k temu, da temeljito pričujemo?

• Kako lahko enako kakor Jezus ostanemo osredotočeni na izpolnjevanje Božje volje?

[Slika na strani 15]

Pri oznanjevanju bomo učinkoviti, če bomo do ljudi kazali podobno skrb kakor Jezus

[Slika na straneh 16, 17]

Jezus je prišel na zemljo predvsem zato, da je pričal za resnico

[Sliki na strani 17]

Jehovove priče so osredotočeni na to, da temeljito pričujejo