»Nobeno karanje se v istem hipu ne zdi prijetno, ampak nadležno, kasneje pa prinaša tistim, ki jih je izučilo, sad miru, namreč pravičnost.« HEBREJCEM 12:11, NS.

1., 2. a) Za kaj je Jehova ljubeče poskrbel glede na to, kar beremo v Hebrejcem 12:9—11? b) Katera je ena izmed oblik karanja in kakšni so lahko rezultati?

POMISLI na svoje otroštvo. Se lahko spomniš, kako so te tvoji starši karali ali kaznovali? Večina med nami se tega spominja. Apostol Pavel nam je s tem hotel ponazoriti, kako lahko tudi Bog kara. O tem beremo v Hebrejcem 12:9—11.

² Če nas Bog kara kot oče glede našega duhovnega življenja, lahko to stori na različne načine. En način je izključitev nekoga iz krščanske skupščine, ker ne živi ali noče živeti po biblijskih merilih. Oseba, ki se je tiče takšen strog disciplinski ukrep, se lahko pokesa in spremeni. Obenem pa so s tem poučeni tudi zvesti pripadniki skupščine, spoznajo namreč, kako pomembno se je držati Božjih visokih meril. (1. Timoteju 1:20)

Čemu to odločno stališče?

 4. Kaj se občasno zgodi nekaterim v skupščini? (Galačanom 6:1; Juda 23)

⁴ Večina pravih kristjanov vdano podpira Boga in njegove pravične zakone. (1. Tesaloničanom 1:2—7; Hebrejcem 6:10) Vseeno se včasih zgodi, da oseba zaide s poti resnice. Na primer: morda kljub temu, da ji starešine pomagajo, neskesano krši Božje zakone. Morda zavrača vero in uči lažne nauke, včasih pa oseba sama odide ali izstopi iz skupščine. Kaj bi se takrat moralo narediti? Takšne stvari so se dogajale celo že za življenja apostolov, zato poglejmo, kaj so oni napisali o tem.

5., 6. a) Kakšen modri nasvet imamo glede ravnanja s tistimi, ki so grešili in se ne kesajo? (Matej 18:17) b) Kakšna vprašanja se pri tem pojavijo?

⁵ Ko je neki človek v Korintu živel nemoralno in se zato ni kesal, je Pavel skupščini dejal: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj!« (1. Korinčanom 5:11—13, JP) Enako naj bi se zgodilo odpadnikom, kot je bil Himenej: »Krivoverca pa se po prvem ali drugem svarjenju ogiblji, saj veš, da je iztiril, da greši.« (Titu 3:10, JP; 11; 1. Timoteju 1:19, 20) Takšno ogibanje osebe bi bilo primerno tudi v slučaju, ko le-ta ne priznava skupščine: »Izšli so izmed nas, a niso bili izmed naših. Ko bi namreč bili izmed naših, bi bili ostali z nami, pa niso. Tako so se končno razkrili, da niso vsi izmed naših.« (1. Janezov 2:18, 19, JP)

⁶ Upamo lahko, da se bo takšen pokesal in bo lahko ponovno priznan v skupščini. (Apostolska dela 3:19) Ali naj kristjani medtem omejijo svoje druženje z njim ali pa se ga res morajo povsem ogibati? Če se ga morajo ogibati, zakaj?