Jehova je moj pomočnik

”Smelo govorimo: ’Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?‘ “ (HEBREJCEM 13:6, NS)

1., 2. (a) Kakšno zaupanje v Jehovo sta pokazala psalmist in apostol Pavel? (b) Katera vprašanja se postavljajo?

BOG JEHOVA je neusahljiv vir pomoči. Psalmist je to vedel iz lastnih izkušenj, zato je lahko rekel: ”Gospod [Jehova, NS] mi je na strani, ne bom se bal: kaj bi mi storil človek?“ (Psalm 118:6) Podobne občutke je izrazil tudi apostol Pavel, ko je pod Božjim navdihnjenjem hebrejskim kristjanom napisal pismo.

² Očitno je Pavel psalmistove besede citiral iz grške Septuaginte, ko je svoje hebrejske sovernike spodbudil, naj hrabro govore: ”Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek.“ (Hebrejcem 13:6, NS) Zakaj je apostol Pavel pisal na ta način? Kaj se lahko mi iz tega naučimo?

Jehovina pomoč je potrebna

3. (a) V kakšnih okoliščinah se je Jehova izkazal za Pavlovega pomočnika? (b) Zakaj so hebrejski kristjani še posebej potrebovali Jehovino pomoč?

³ Pavel je bil požrtvovalna priča. Imel je dokaze za to, da je Jehova bil njegov pomočnik. Bog mu je pomagal v mnogih težavah. Pavla so zapirali, pretepali in kamenjali. Na svojih potovanjih je kot krščanski Božji služabnik doživel brodolom in še mnoge druge nevarnosti. Vedel je, kaj pomenijo stiske, neprespane noči, lakota, žeja in celo golota. Rekel je: ”Poleg tega še vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve [skupščine, NS].“ (2. Korinčanom 11:24-29, JP) Pavla je zelo skrbelo za hebrejske kristjane. Jeruzalemu so bili šteti dnevi in apostolove brate in sestre so čakale velike preizkušnje vere. (Danijel 9:24-27; Luka 21:5-24) Zaradi tega bodo potrebovali Jehovino pomoč.

4. Katera osnovna spodbuda se razpreda čez celotno Pismo Hebrejcem?

⁴ V uvodu svojega pisma, naslovljenega na hebrejske kristjane, je Pavel opozoril na to, da jim bo Jehova pomagal le, če bodo poslušali Božjega sina Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 1:1, 2) To misel je v svojem pismu še podrobneje razčlenil. V utemeljitev svojega nasveta je apostol svoje bralce spomnil na kazen, ki je v puščavi doletela neposlušne Izraelce. Še veliko teže bi kazni ubežali hebrejski kristjani, če ne bi poslušali, kaj jim je po Jezusu govoril Bog, ter bi s tem, ko bi se še naprej držali Mojzesovega zakona, odpravljenega s Kristusovo žrtvijo, postali odpadniki! (Hebrejcem 12:24-27)

Dejavna bratovska ljubezen

5. (a) Kateri nadaljnji nasvet vsebuje Pismo Hebrejcem? (b) Kaj je Pavel rekel o ljubezni?

⁵ Pismo Hebrejcem vsebuje nasvet, namenjen predvidenim dedičem nebeškega kraljestva, kako naj bi posnemali svojega vzornika, Jezusa Kristusa, kako naj bi ’Bogu po volji služili v spoštljivem strahu v sveti službi‘ ter ga mogli imeti za svojega pomočnika. (Hebrejcem 12:1-4, 28, 29) Pavel je sovernike spodbudil, naj se redno sestajajo in se ’spodbujajo k ljubezni in dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:24, 25) Zatem jim je še svetoval: ”Vztrajajte v bratski ljubezni.“ (Hebrejcem 13:1, JP)

6. V katerem smislu je dal Jezus svojim sledilcem ”novo zapoved“ o ljubezni?

⁶ Jezus je od svojih sledilcev pričakoval takšno ljubezen, saj je rekel: ”Novo zapoved vam dam: Ljubite drug drugega! Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite drug drugega.“ (Janez 13:34, 35, JP) Ta zapoved je bila “nova“ v toliko, ker je zahtevala več kot Mojzesova postava, kjer je bilo rečeno: ”Ljubi svojega bližnjega kakor sebe.“ (3. Mojzesova 19:18, EI) ”Nova zapoved“ je terjala več od izkazovanja ljubezni svojemu bližnjemu kot samemu sebi. Zahtevala je požrtvovalno ljubezen, ki je segala tako daleč, da je nekdo dal za bližnjega celo svoje življenje. Jezusovo življenje in njegova smrt sta bila zgled tovrstne ljubezni. Tertulijan je imel v mislih ta prepoznavni nauk, ko je navedel opažanja nekristjanov o kristjanih in rekel: ” ’Poglejte,‘ govorijo, ’kako se ljubijo med seboj . . . in kako so celo pripravljeni umreti drug za drugega.‘ “ (Obramba krščanstva, 39. poglavje, str. 7)

7. Kako se je pokazala bratovska ljubezen po binkoštih leta 33 našega štetja?

⁷ Takšna bratovska ljubezen je po binkoštih leta 33 našega štetja vladala med Jezusovimi učenci, tako da so lahko mnogi, ki so v Jeruzalem prišli iz oddaljenih krajev, podaljšali svoje bivanje in še več izvedeli o Božji pripravi rešitve po Jezusu Kristusu, kajti ”vsi verniki so se družili in imeli vse skupno; prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval“. (Apostolska dela 2:43-47, JP; 4:32-37)

8. Kaj dokazuje, da vlada med današnjimi Jehovinimi pričami ljubezen?

⁸ Takšna bratovska ljubezen je prisotna tudi med današnjimi Jehovinimi pričami. Ista ljubezen je na primer po drugi svetovni vojni navedla Božji narod k dveinpolletni akciji pomoči. Priče na Švedskem, v Kanadi, Švici, ZDA in drugih državah so darovali oblačila in denar za nabavo hrane za svoje brate v naslednjih državah, ki jih je prizadela vojna: Angliji, Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Danski, na Filipinih, na Finskem, v Grčiji, Italiji, Kitajski, na Madžarskem, V Nemčiji, Nizozemski, Norveški, na Poljskem in v Romuniji. To je le en tovrsten primer, saj so Božji služabniki v novejšem času takšno ljubezen dokazali še svojim krščanskim bratom, ki so v Peruju in Mehiki utrpeli škodo zaradi potresa, na Jamajki zaradi neurja in še kje zaradi podobnih naravnih nesreč. Na takšen in druge načine se pripadniki Božjega ljudstva trudijo, da bi ’njihova bratovska ljubezen ostala‘.

Bodi gostoljuben

9. (a)Katera božanska lastnost je omenjena v Pismu Hebrejcem 13:3? (b) Kako so nekateri ’nevede gostoljubno sprejeli angele‘?

⁹ Pavel je zatem omenil še nadaljnjo lastnost, ki jo pokazujejo tisti, ki sledijo Kristusu, ’v spoštljivem strahu služijo Bogu v sveti službi‘ in imajo Jehovo za pomočnika. Takole jih je spodbudil: ”Ne pozabite na gostoljubnost! Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili angele, ne da bi vedeli.“ (Hebrejcem 13:2, JP) Kdo je ’nevede pogostil angele‘? Patriarh Abraham je pogostil tri angele. (1. Mojzesova 18:1-22) Dva izmed njih sta nato odšla in njegov nečak Lot je ta dva tujca povabil v svojo hišo v Sodomi. Preden sta utegnila leči k počitku, pa je Lotovo hišo okolila drhal, ”dečki in starci, vse ljudstvo“ iz mesta. Od Lota so zahtevali, naj jim izroči svoja gosta, da bi z njima nemoralno ravnali. Toda Lot se je temu odločno uprl. Lot sprva ni vedel, da sta angela, toda bil je gostoljuben, angela pa sta kasneje njemu in njegovima hčerama pomagala ubežati smrti, ko je ’Jehova dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj iz nebes‘. (1. Mojzesova 19:1-26)

10. Katerih blagoslovov se veselijo gostoljubni ljudje?

¹⁰ Gostoljubni kristjani se veselijo mnogih blagoslovov. Od svojih gostov slišijo spodbudne doživljaje in imajo tako od druženja z njimi duhovne koristi. Gaja so spoštovali, ker je gostoljubno sprejemal sovernike, ’pa še tuje‘. Tudi danes mnogi pripadniki Jehovinega naroda gostoljubno sprejemajo potujoče nadzornike. (3. Janezovo 1, 5-8) Gostoljubnost je eden izmed pogojev, ki jim morajo zadostiti bratje, da bi lahko bili imenovani za starešine. (1. Timoteju 3:2; Titu 1:7, 8) Upoštevanja vredno je tudi, da je Jezus ovcam podobnim osebam, ki s svojo gostoljubnostjo delajo dobra dela njegovim maziljenim ”bratom“, obljubil blagoslove kraljestva. (Matej 25:34-40)

Spominjati se preganjanih

11. Zakaj je bil nasvet iz Pisma Hebrejcem 13:3 primeren?

¹¹ Kdor želi Jehovino pomoč ter mu ’v spoštljivem strahu služiti v sveti službi‘, ne sme pozabiti trpečih sovernikov. Pavel je vedel, kakšne težave morajo prenašati preganjani kristjani. Nekoliko pred tem so se učenci zaradi preganjanja razkropili, njegovega sodelavca Timoteja pa so ravnokar izpustili iz zapora. (Hebrejcem 13:23; Apostolska dela 11:19-21) Krščanski misijonarji so bili na potovanjih in ustanavljali nove skupščine ali pa duhovno izgrajevali že obstoječe. Ker so bili mnogi med temi potujočimi brati in sestrami po rodu pogani, jih nekaterih hebrejski kristjani morda niso sprejemali. Zato je bil naslednji nasvet zelo primeren: ”Spomnite se tistih, ki so v verigah, in zatiranih, ker tudi vi [še, NS] živite v telesu.“ (Hebrejcem 13:3, JP)

12. Kako lahko upoštevamo nasvet, naj mislimo na preganjane sovernike?

¹² Hebrejci so ’imeli sočutje do jetnikov‘, in teh zvestih sočastilcev niso smeli pozabiti, pa naj so bili po rodu Judje ali pogani. (Hebrejcem 10:34) Kako pa je z nami? Kako lahko dokažemo, da mislimo na trpeče kristjane? V nekateri primerih je morda primerno pisati pisma vladam in tako pomagati bratom, ki so v državah, kjer delovanje prepovedano, zaprti zaradi svojega prepričanja. Zelo nas boli, ker so preganjani in Jehova sliši naše ponižne prošnje zanje. (Psalm 65:2; Efežanom 6:17-20) Mi sicer ne sedimo z njimi v isti celici, toda občutimo, kot bi bili z njimi zaprti in jim kot taki pomagali ter jih spodbujali. Duhovno rojeni kristjani imajo gotovo sočutje do preganjanih maziljencev. (Primerjaj 1. pismo Korinčanom 12:19-26.) Enako skrbijo tudi za svoje preganjane tovariše z zemeljskim upanjem, s katerimi preganjalci enako slabo ravnajo. Takšno sočutje je nadvse primerno, saj vsi ’še živimo v telesu‘ in bomo morali kot Jehovini častilci verjetno še prenašati trpljenje in preganjanje. (1. Petrovo 5:6-11)

Zakon mora biti časten

13. O čem je Pavel v glavnem govoril v Pismu Hebrejcem 13:4?

¹³ To, da sledimo Jezusovemu zgledu in Jehovi v ’spoštljivem strahu služimo v sveti službi‘, naj bi na različne načine vplivalo na našo skrb za druge. Ko je Pavel zapisal besede ’ker tudi vi še živite v telesu‘, se je dotaknil tudi telesnega oziroma fizičnega odnosa, ki predstavlja priložnost drugim izkazovati primerno obzirnost. (Hebrejcem 13:3) Hebrejske kristjane je takole opomnil: ”Zakon naj spoštujejo vsi in postelja naj bo neomadeževana, zakaj nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.“ (Hebrejcem 13:4, JP) Nasvet je bil zelo primeren spričo velike razširjenosti spolne nemorale v rimskem imperiju! Današnji kristjani morajo prav tako poslušati te besede, saj so moralna merila tega sveta zelo nizka in je zaradi spolne nemorale iz krščanske skupščine vsako leto izključenih na tisoče oseb.

14. Zakaj smemo reči, da je zakon časten?

¹⁴ K tistim, ki zakonske skupnosti niso kdove kako cenili, so spadali tudi eseni Pavlovega časa. Večinoma so živeli v celibatu. Tudi danes v nekaterih pobožnjakarskih krogih samski stan zmotno velja za svetejšega od zakonskega stanu. Toda Pavel je s svojimi besedami hebrejske kristjane jasno opozoril, da je zakon časten. Globoko spoštovanje zakonske skupnosti je prišlo tudi do izraza, ko je Naomi svojima ovdovelima snahama Ruti in Orfi izrazila naslednjo željo: ”Naj vama da Jehova, da najdeta zopet dom, vsaka v hiši svojega moža.“ (Ruta 1:9, EI) Pavel pa piše, da ”bodo v kasnejših časih nekateri odpadli od vere . . . in bodo branili ženitev“. (1. Timoteju 4:1-5, JP)

15. Kdo so v Pismu Hebrejcem 13:4 omenjeni nečistniki in prešuštniki, in kako jih bo Bog obsodil?

¹⁵ Hebrejci, ki so prej živeli pod postavo, nato pa so bili sprejeti v novo zavezo, so poznali zapoved: ”Ne prešeštvuj.“ (2. Mojzesova 20:14) Toda živeli so v nemoralnem svetu, zato se jih je opozorilo: ”Postelja naj bo neomadeževana, zakaj nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.“ Nečistniki so neporočene osebe, ki imajo spolne odnose z osebami, s katerimi niso poročeni, in tako omadežujejo svojo zakonsko posteljo. Ker torej nekdo, ki nečistuje ali prešuštvuje, zasluži Božjo kazen, ne bo sprejet niti v nebeški Novi Jeruzalem, pa tudi večnega življenja na zemlji pod Božjo kraljevsko vladavino ne bo dobil. (Razodetje 21:1, 2, 8; 1. Korinčanom 6:9, 10) Opozorilo pred onečaščanjem zakonske postelje naj bi tudi poročene kristjane varovalo pred tem, da bi se oskrunili v skupnosti s svojim zakoncem, čeprav častni intimni odnosi znotraj zakona niso nič nečistega. (Glej Stražni stolp 7/83, str. 16-19.)

Bodimo zadovoljni s tistim, kar imamo

16., 17. Kaj je zapisano v Pismu Hebrejcem 13:5, in zakaj so Hebrejci potrebovali takšen nasvet?

¹⁶ Če bomo sledili našemu vzorniku, če bomo Jehovi ’v spoštljivem strahu služili v sveti službi‘ in bomo prepričani, da je Jehova naš pomočnik, bomo zadovoljni. Naprezanje za gmotnimi dobrinami lahko pomeni veliko preizkušnjo. Toda kristjani ne bi smeli podleči tej preizkušnji. Hebrejcem je bilo rečeno: ”Naj vam življenja ne vodi sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate, saj je sam rekel: ’Ne bom te pustil samega, ne bom te zapustil.‘ “ (Hebrejcem 13:5, JP) Zakaj so Hebrejci potrebovali takšen nasvet?

¹⁷ Morda so bili Hebrejci preveč zaskrbljeni za denar, ker so se še spominjali ”velike lakote“ za časa cesarja Klavdija (41–45 n. š.). Tedanja lakota je bila tako huda, da so judejskim kristjanom pošiljali pomoč kristjani iz drugih krajev. (Apostolska dela 11:28, 29) Judovski zgodovinar Jožef Flavij poroča, da je lakota trajala več kot tri leta in je Judejo in Jeruzalem pahnila v veliko revščino. (Judovske starožitnosti, XX, 2, 5; 5, 2)

18. Kaj se lahko naučimo iz nasveta v Pismu Hebrejcem 13:5?

¹⁸ Ali se iz tega lahko kaj naučimo? Da, kajti ne glede na to, kako ubogi smo morda, naj ne bi ljubili denarja ali bili pretirano zaskrbljeni zanj. Namesto da bi bili pretirano zaskrbljeni za gmotne stvari ali bi celo postali pohlepni, bodimo ’zadovoljni s tem, kar imamo‘. Jezus je rekel: ”Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravičnosti in vse to vam bo pridano.“ (Matej 6:25-34) Opozoril je, naj bi bili predvsem ’bogati v Bogu‘, ker ’naše življenje ne izvira iz našega imetja‘. (Luka 12:13-21) Če ljubezen do denarja ogroža našo duhovnost, tedaj upoštevajmo nasvet, ki ga je Pavel dal Hebrejcem ter mislimo na to, da je ’pobožnost, združena z zadovoljnostjo, velik dobiček‘. (1. Timoteju 6:6-8)

Zaupati v Jehovo

19. Kaj je Jehova zagotovil Jozuetu, in kako naj bi to vplivalo na nas?

¹⁹ Kot Jezusovi sledilci, ki želijo Jehovi ’v spoštljivem strahu služiti v sveti službi‘, ne smemo zaupati denarju, temveč zaupajmo v našega nebeškega Očeta, kajti njegovo pomoč neobhodno potrebujemo. Ne glede na probleme, ki nas morda tarejo, mislimo na njegovo zagotovilo: ”Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.“ (Hebrejcem 13:5) Tukaj ima Pavel v mislih besede, ki jih je Bog rekel Jozuetu: ”Ne odtegnem se ti in te ne zapustim.“ (Jozue 1:5; primerjaj 5. Mojzesovo knjigo 31:6, 8.) Jehova Jozueta nikoli ni zapustil in tudi nas ne bo, če bomo zaupali vanj.

20. (a) Kako se glasi letni stavek za leto 1990? (b) Kaj naj bi brez strahu delali še naprej?

²⁰ Božja zanesljiva pomoč bo v prihodnjih mesecih med Jehovinimi pričami še posebej poudarjena, saj se letošnji letni stavek glasi: ”Smelo govorimo: ’Jehova mi je pomočnik.‘ “ Te besede so vzete iz Pisma Hebrejcem 13:6, kjer Pavel citira psalmista in Hebrejcem govori naslednje: “Smelo govorimo: ’Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?“ (Psalm 118:6) Morda bomo tudi mi preganjani, toda ne bojimo se, kajti človek nam ne more storiti ničesar več, kot mu dovoli Bog. (Psalm 27:1) Tudi če bi morali za našo čistost umreti, imamo upanje na vstajenje. (Apostolska dela 24:15) Zato še naprej posnemajmo našega vzornika s tem, da Jehovi ’v spoštljivem strahu služimo v sveti službi‘ in zaupamo, da nam bo pomagal.

Kako bi odgovoril

◻ Zakaj so hebrejski kristjani še posebej potrebovali Jehovino pomoč?

◻ Kako si Jehovin narod prizadeva, da bi ’njegova bratovska ljubezen ostala‘?

◻ Zakaj bi morali biti gostoljubni?

◻ Kaj lahko storimo, da bi dokazali, da mislimo na preganjane sovernike?

◻ Zakaj mora biti zakon časten?