»Razmišljajte o tistih, ki med vami vodijo«

VSE od binkošti leta 33 n. št. so zvesti apostoli Gospoda Jezusa Kristusa kot vodstveni organ imeli glavno vlogo pri vodenju novoustanovljene krščanske občine. (Apd. 6:2–4; Heb. 13:7) Do približno leta 49 n. št. se je vodstveni organ povečal, tako da so ga poleg Jezusovih apostolov sestavljali še drugi. Ko se je vodstveni organ odločal o vprašanju glede obreze, so ga sestavljali »apostoli in starešine« v Jeruzalemu. (Apd. 15:1, 2) Njihova naloga je bila, da obravnavajo zadeve, ki so vplivale na vse kristjane. Občinam so pošiljali pisma in odredbe, s katerimi so učence krepili in jim pomagali ostati enotni v mislih in dejanjih. Občine so bile poslušne in so se podrejale smernicam vodstvenega organa. Zato jih je Jehova blagoslavljal in bile so uspešne. (Apd. 8:1, 14, 15; 15:22–31; 16:4, 5; Heb. 13:17)

² Po smrti apostolov je prišlo do velikega odpada. (2. Tes. 2:3–12) Kot je Jezus napovedal v svoji priliki o pšenici in ljuljki, je bila med pšenico (maziljenimi kristjani) zasejana ljuljka (lažni kristjani). Skozi stoletja so rastli skupaj do žetve, do »zadnjih dni te stvarnosti«. (Mat. 13:24–30, 36–43) Posamezni maziljeni kristjani so v tem času še naprej uživali Jezusovo naklonjenost. Vendar takrat ni bilo vodstvenega organa oziroma jasnega posrednika na zemlji, po katerem bi Jezus dajal navodila svojim sledilcem. (Mat. 28:20) Toda Jezus je napovedal, da bo med žetvijo prišlo do spremembe.

³ »Kdo je pravzaprav zvesti in preudarni suženj?« S tem vprašanjem je Jezus Kristus začel priliko oziroma ponazoritev, ki jo je povedal kot del »znamenja, [...] da se tej stvarnosti iztekajo dnevi«. (Mat. 24:3, 42–47) Pokazal je, da bo ta zvesti suženj zelo zaposlen s tem, da bo Božjemu ljudstvu dajal duhovno hrano »ob pravem času«. Jezus je v prvem stoletju za vodenje uporabil skupino moških, ne pa enega posameznika. Zato tudi zvestega sužnja, ki ga Jezus uporablja v sklepnem delu te stvarnosti, ne sestavlja samo en človek.

KDO JE »ZVESTI IN PREUDARNI SUŽENJ«

⁴ Koga je Jezus postavil, da daje hrano njegovim sledilcem? Povsem ustrezno je, da so to maziljeni kristjani, ki so na zemlji. Sveto pismo o njih pravi, da so »kraljevsko duhovništvo« in da imajo nalogo, »da bi povsod razglašali odlike tistega«, ki jih je »poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo«. (1. Pet. 2:9; Mal. 2:7; Raz. 12:17) Ali zvestega sužnja sestavljajo vsi maziljenci na zemlji? Ne. Ko je Jezus čudežno priskrbel hrano množici, v kateri je poleg žensk in otrok bilo okoli 5000 moških, jo je razdelil učencem, učenci pa množici. (Mat. 14:19) Po nekaj posameznikih je nahranil mnoge. Na podoben način tudi danes daje duhovno hrano.

⁵ »Zvestega, preudarnega oskrbnika« torej sestavlja majhna skupina maziljenih bratov, ki neposredno sodelujejo pri pripravljanju in razdeljevanju duhovne hrane med Kristusovo navzočnostjo. (Luk. 12:42) V teh zadnjih dneh maziljeni bratje, ki sestavljajo »zvestega in preudarnega sužnja«, skupaj služijo v našem svetovnem središču. Danes so ti maziljeni bratje Vodstveni organ Jehovovih prič.

⁶ Kristus ta organ uporablja za to, da objavlja informacije o izpolnitvi svetopisemskih prerokb in da daje času primerne smernice glede tega, kako v vsakdanjem življenju udejanjati svetopisemska načela. Ta duhovna hrana se razdeljuje po krajevnih občinah Jehovovih prič. (Iza. 43:10; Gal. 6:16) V svetopisemskih časih je zaupanja vreden suženj oziroma oskrbnik upravljal vse, kar je pripadalo njegovemu gospodarju. Podobno je zvestemu in preudarnemu sužnju zaupana naloga, da upravlja vse, kar na zemlji pripada Kristusu. Zato zvesti suženj nadzoruje premoženje naše organizacije, oznanjevalsko dejavnost, pripravo programa za zbore in zborovanja, postavitev nadzornikov, ki opravljajo različne odgovorne naloge v organizaciji, in izdelavo svetopisemske literature. Vse to pa koristi »služabnikom«. (Mat. 24:45)

⁷ Kdo pa so »služabniki«? Preprosto povedano, to so tisti, ki dobivajo duhovno hrano. Na začetku zadnjih dni so bili vsi služabniki maziljenci. Kasneje pa se je služabnikom pridružila velika množica »drugih ovc«. (Jan. 10:16) Obe skupini se hranita z isto duhovno hrano, ki jo razdeljuje zvesti suženj.

⁸ Ko bo Jezus med veliko stisko prišel objavit in izvršit obsodbo nad to hudobno stvarnostjo, bo zvestega sužnja »postavil čez vse svoje imetje«. (Mat. 24:46, 47) Tisti, ki sestavljajo zvestega sužnja, bodo prejeli svojo nebeško nagrado. Skupaj z ostalimi 144.000 maziljenci bodo vladali s Kristusom v nebesih. Čeprav na zemlji ne bo več zvestega in preudarnega sužnja, bosta Jehova in Jezus zemeljskim podložnikom Mesijanskega kraljestva dajala navodila po tistih, ki bodo postavljeni za »poglavarje«. (Ps. 45:16)

ZAKAJ NAJ BI RAZMIŠLJALI O TISTIH, KI MED NAMI VODIJO

⁹ Veliko razlogov imamo, da razmišljamo o tistih, ki med nami vodijo, in jim zaupamo. Zakaj nam to koristi? Apostol Pavel je rekel: »Stalno skrbijo za vas in bodo za to dajali odgovor. Tako bodo za vas skrbeli z veseljem, ne pa z vzdihovanjem, kar bi vam bilo v škodo.« (Heb. 13:17) Zelo pomembno je, da smo poslušni in da se podrejamo smernicam tistih, ki med nami vodijo, saj stalno skrbijo za to, da smo duhovno zaščiteni in da nam gre dobro.

¹⁰ Pavel je v 1. Korinčanom 16:14 rekel: »Vse, kar delate, delajte z ljubeznijo.« Vse odločitve, ki so povezane z Božjim ljudstvom, temeljijo na ljubezni, ki je vzvišena lastnost. O ljubezni v 1. Korinčanom 13:4–8 piše: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ljubezen ni ljubosumna, se ne baha, se ne napihuje, se ne vede nespodobno, ni sebična, ni razdražljiva. Ne spominja se krivic. Ne veseli se nepravičnosti, ampak se veseli resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži. Ljubezen nikoli ne zataji.« Ker vse odločitve, ki se jih sprejema v korist Jehovovih služabnikov, temeljijo na ljubezni, se pod takšnim vodstvom vsekakor lahko počutimo varne. Te odločitve so pravzaprav odsev Jehovove ljubezni.

¹¹ Jehova tako kot v prvem stoletju tudi danes uporablja nepopolne moške, da vodijo njegovo ljudstvo. Že v preteklosti je za izpolnjevanje svoje volje uporabljal nepopolne ljudi. Noe je zgradil barko in oznanjeval, da bo v njegovem času prišlo do uničenja. (1. Mojz. 6:13, 14, 22; 2. Pet. 2:5) Mojzes je bil izbran za to, da je odpeljal Jehovovo ljudstvo iz Egipta. (2. Mojz. 3:10) Nepopolni moški so bili navdihnjeni, da so pisali Sveto pismo. (2. Tim. 3:16; 2. Pet. 1:21) Jehova tudi v današnjih dneh uporablja nepopolne moške, da usmerjajo oznanjevanje in pridobivanje učencev, vendar zato nič manj ne zaupamo njegovi organizaciji. Ravno nasprotno, organizaciji povsem zaupamo, saj vemo, da brez Jehovove podpore ne bi nikoli mogla doseči vsega tega, kar dosega. Zvesti suženj je z leti doživel veliko težav in si pridobil mnogo izkušenj. Dokazal je, da se pusti voditi svetemu duhu. Na vidni del Jehovove današnje organizacije je bilo izlitih že veliko blagoslovov. Zato jo iz vsega srca podpiramo in ji zaupamo.

KAKO POKAŽEMO ZAUPANJE V JEHOVOVO ORGANIZACIJO

¹² Tisti, ki imajo odgovorne naloge v občini, kažejo zaupanje v Jehovovo organizacijo tako, da z veseljem sprejmejo in zvesto izpolnjujejo obveznosti, ki so povezane z njihovo nalogo. (Apd. 20:28) Kot oznanjevalci Kraljestva goreče oznanjujemo po hišah, opravljamo ponovne obiske in vodimo svetopisemske tečaje na domu. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Da bi nam bogata duhovna hrana, ki jo razdeljuje zvesti suženj, povsem koristila, se na vse naše krščanske shode, zbore in zborovanja pripravimo in jih redno obiskujemo. Zelo nam koristi, ko se na krščanskih shodih družimo z našimi brati in sestrami in se medsebojno spodbujamo. (Heb. 10:24, 25)

¹³ Zaupanje v Jehovovo organizacijo pokažemo tudi tako, da jo podpiramo z materialnimi prispevki. (Preg. 3:9, 10) Ko vidimo, da naši bratje in sestre potrebujejo materialno pomoč, se nemudoma odzovemo. (Gal. 6:10; 1. Tim. 6:18) To storimo, ker imamo sovernike radi. Ves čas smo pozorni na priložnosti, da Jehovu in njegovi organizaciji pokažemo cenjenje za dobroto, ki nam jo izkazujeta. (Jan. 13:35)

¹⁴ Prav tako zaupanje v organizacijo pokažemo s tem, da podpremo njene odločitve. K temu spada to, da ponižno ravnamo v skladu z navodili teh, ki so postavljeni za nadzornike, na primer okrajnih nadzornikov in občinskih starešin. Ti bratje spadajo med tiste, ki med nami vodijo, zato je prav, da smo jim poslušni in se jim podrejamo. (Heb. 13:7, 17) Tudi če ne razumemo povsem razlogov za nekatere odločitve, vemo, da bo v naše trajno dobro, če jih podpremo. Jehova nas za našo poslušnost njegovi Besedi in njegovi organizaciji blagoslavlja. S svojo poslušnostjo pokažemo, da se podrejamo Gospodarju, Jezusu Kristusu.

¹⁵ Vse razloge imamo, da zaupamo zvestemu in preudarnemu sužnju. Satan, bog te stvarnosti, si nadvse prizadeva, da bi osramotil Jehova in njegovo organizacijo. (2. Kor. 4:4) Ne ujemimo se v past njegovih hudobnih taktik! (2. Kor. 2:11) Ve, da ima le še »malo časa«, preden bo vržen v brezno. Zato je odločen, da od Jehova odvrne čim več njegovih služabnikov. (Raz. 12:12) Ne glede na to, koliko si Satan v tem prizadeva, se trudimo, da bi se še bolj zbližali z Jehovom. Zaupajmo Jehovu in posredniku, po katerem v današnjih dneh vodi svoje ljudstvo. Tako bomo prispevali k enotnosti med vsemi brati in sestrami.