Javno objavljajte Jehovovo ime
»Bogu neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno daritev, sad ustnic, ki slavijo [javno objavljajo, NW] njegovo ime« (HEBREJCEM 13:15, EI).
1. K čemu je prerok Ozea spodbujal svoje izraelske rojake?
JEHOVOV prerok Ozea je imel za svoje izraelske rojake življenjsko važno sporočilo. V osmem stoletju pred našim štetjem je svojim kljubovalnim sodobnikom prigovarjal, naj se pokesajo. Spodbujal je: »Vzemite s seboj besede in vrnite se h GOSPODU; recite mu: Odpusti vso pregreho in sprejmi nas milostljivo, in bomo prinašali sad ustnic [junce svojih ustnic, Wolf] kot daritve« (Ozea 14:2, v W 14:3). Ozejevo prerokovanje je, v spodbudo ljudstvu, naj Jehovu ,prinaša junce svojih ustnic‘, Izraelce priganjalo, naj se pokesajo in prinašajo daritve iskrene hvale Bogu.
2. Kakšne žrtve naj bi prinašali kristjani, kot je spodbujal apostol Pavel?
2 Jehovove priče prinašajo danes »junce svojih ustnic«. Pazijo tudi na opomin apostola Pavla, ki je meril na te besede iz Ozejeve prerokbe, ko je pisal: »Po njem [Jezusu Kristusu] torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je ,sad ustnic‘, ki proslavljajo ime njegovo« (Hebrejcem 13:15). Božji služabniki torej radostno slavijo Jehova na primer v kraljestveno-oznanjevalski dejavnosti (Matevž 24:14).
3. Kako lahko Jehovu dajemo »hvalno daritev« in čigavo delovanje bomo sedaj preiskali?
3 Javno objavljanje Jehovovega imena je za nepopolne ljudi nezaslužena prednost. Kako veseli smo, da drugim govorimo o našem Bogu, s čimer dajemo Jehovu »hvalno daritev«, »junce svojih ustnic«! Preiščimo, kaj o Božjih prerokih in drugih Jehovovih služabnikih pravi Biblija v spodbudo nam, ki danes javno oznanjujemo dobro vest o Kraljestvu. Iz njihove življenjske poti se lahko veliko naučimo, kar nam bo pomagalo veseliti se naše oznanjevalske dejavnosti (Rimljanom 15:4).
Vloga prerokov
4., 5. a) Kakšen je v izvirnih biblijskih jezikih osnovni pomen besede, prevedene s »prerok«? b) Kaj kaže, da so imeli preroki v Božji ureditvi pozornost zbujajočo vlogo?
4 Jehovovi preroki imajo prednost oznanjati Jehovovo sporočilo javno. Etimologija hebrejskega izraza za »prerok« (na·víʼ) je negotova, toda njegova raba v Bibliji kaže, da so bili pravi preroki besedniki za Jehova, možje Božji z navdihnjenimi sporočili. Grška beseda, prevedena s »prerok« (pro·phé·tes), dobesedno pomeni »smel govornik«, reči kaj »pred« kom. Prerok je nekdo, ki razglaša sporočila, katerih izvor se pripisuje Bogu. Pogosto, ne pa vedno, Božji pravi preroki napovedujejo prihodnje dogodke.
5 O pozornost zbujajoči vlogi prerokov v Božji ureditvi M’Clintockova in Strongova Cyclopædia pravi: »Včasih so jih vprašali za nasvet [. . .] Mnogo bolj pogosto pa so se čutili gnane, da so ogovorili ljudi, ne da bi jih za to prosili, in se niso bali smelo spregovoriti na mestih, kjer je njihova pojava morda izzvala ogorčenje in strah« (VIII. zvezek, stran 640). Pretehtajte nekaj primerov tega, kaj je preroke spodbodlo k takšnemu pogumu.
Občutki in motivacija
6., 7. Kaj je dal Jehova jesti preroku Ezekielu in kakšen je bil učinek tega?
6 Pred uničenjem Jeruzalema 607 pr. n. š. je Jehova po svojem preroku Ezekielu govoril judovskim izgnancem v Babilonu. Jehova mu je zapovedal: »Sin človečji, jej, kar najdeš; jej ta zvitek in pojdi, govóri hiši Izraelovi.« Ezekiel je ubogal. Rekel je: »In odprem usta, in on mi da jesti tisti zvitek. In mi reče: Sin človečji, nasiti si trebuh in napolni život svoj s tem zvitkom, ki ti ga dajem. In použil sem ga, in bil je v ustih mojih sladek kakor med« (Ezekiel 3:1-3).
7 Iz zaužite hrane naše telo črpa hranila, ki tako v nekem pogledu postanejo del nas. Podobno je moral »zvitek«, ki ga je pojedel Ezekiel — Jehovovo sporočilo, ki ga je moral objaviti — z vplivanjem na njegova čustva postati del njega. Božje besede so tako zelo razburkale najnotranjejše Ezekielove občutke, da mu jih je bilo v veselje objaviti javnosti. Ali vam je, če ste Jehovova priča, v veselje javno objavljati Božje sporočilo?
8., 9. Kaj je gnalo Amosa k prerokovanju?
8 Razmislite tudi o preroku Amosu. Živel je v devetem stoletju pr. n. š. in je bil med prvimi hebrejskimi preroki, ki je spisal biblijsko knjigo, poimenovano po sebi. Amos je bil, kakor Ezekiel, odkritosrčen glasnik Jehovove besede. Tako se skozi vso knjigo, ki nosi njegovo ime, večkrat ponovijo besede ,tako pravi GOSPOD‘ (Amos 1:3‚ 6‚ 9‚ 11‚ 13; 2:1‚ 4‚ 6; 3:12; 5:4; 7:17)! Amos je čutil potrebo, da javno objavi Božje besede.
9 Amos se je kot Božji prerok na božanske objave nemudoma odzval z dejavnostjo. Bog je po Amosu rekel: »Lev je rjovel, kdo naj bi se ne bal? Gospod Jehova je govoril, kdo naj bi ne prorokoval?« (Amos 3:8). Preroka je neustavljivo gnalo, da objavi Jehovovo sporočilo.
10. Kako se odzovejo Jehovovi današnji služabniki, kadar se njihovemu oznanjevalskemu delu nasprotuje?
10 Kakor rjove lev, tako Jehova naznanja sporočila sodbe nad sedanjo hudobno svetovno stvarnostjo. Jehovovi sodobni služabniki se kakor Amos čutijo gnane, da Božje besede objavljajo javno. Tudi kadar jim grozijo nasprotniki, sledijo zgledu apostola Petra in Janeza, ki sta prepričljivo objavila: »Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« Apostola sta tudi zatrdila: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja apostolov 4:20; 5:29) Kaj pa potemtakem mi? Dobro bi bilo preiskati naše občutke glede javnega objavljanja Jehovovega imena.
»Iz preobilosti srca«
11. Kaj bi nas moralo spodbujati k vztrajanju v javnem objavljanju Jehovovega imena?
11 Nobenega dvoma ne more biti, da so bili Jehovovi preroki hvaležni za svoje prednosti. Podobno bi nas morala hvaležnost do Jehova gnati k javnemu objavljanju njegovega imena. V Psalmu 145:1, 2 piše: »Poviševati te hočem, Bog moj in Kralj, in slaviti ime tvoje vedno in vekomaj. Vsak dan te bom slavil in hvalil ime tvoje vedno in vekomaj.« Ali so te besede odraz tudi vašega stališča? Reden biblijski pouk pomaga poglobiti cenjenje do tega, kar je Jehova storil, kar dela in kar še bo naredil za nas. In ali nismo ugotovili, kadar preučujemo Biblijo skupaj kot družina, da ima Božja Beseda moč, ki nas navaja, da hočemo govoriti o Bogu in njegovih namenih (Hebrejcem 4:12)? Ravno tako moramo povsem izkoristiti krščanske izdaje, s katerimi nas oskrbuje Bog Jehova po maziljenem »zvestem in preudarnem sužnju« (NW), da bi bili učinkoviti v javnem objavljanju Jehovovega imena (Matevž 24:45-47).
12. Kako nam lahko krščanski shodi in meditacija pomagajo, da javno objavljamo?
12 Če hočemo slaviti Jehova iz hvaležnega srca, moramo redno obiskovati krščanske shode. Vse Jehovovo ljudstvo bi moralo upoštevati opomin apostola Pavla: »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov« (Hebrejcem 10:24‚ 25). Ali ste redno prisotni na krščanskih shodih? Ali pogosto govorite o svetopisemskih resnicah, prijetnih doživetjih in vznemirljivih novicah teokratičnega širjenja, o katerem slišimo na shodih Božjega ljudstva? Če se neradi izražate o Jehovu in njegovih namenih, si vzemite čas za meditacijo o njegovi Besedi, da vam bodo njegove misli prodrle globoko v srce (Psalm 77:12; 143:5). K cenjenju čudovite prednosti javnega objavljanja Jehovovega imena bi vam torej morali pomagati tako krščanski shodi kakor redno meditiranje o Božji Besedi.
13. Kako ,prinašamo dobro‘ iz srca?
13 S srcem, polnim hvaležnosti do Jehova, prinašamo dobre stvari. »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca« (Lukež 6:45). Kakšen bi sploh lahko bil boljši način ,prinašanja dobrega‘ kot javno objavljanje Jehovovega imena in da govorimo o Jehovovih namenih soseščini, sorodnikom, pravzaprav vsem, ki jih srečamo?
Učinki javnega objavljanja
14. a) Kaj lahko okusita oba, ta, ki kraljestveno sporočilo objavlja, in ta, ki ga posluša? b) Kaj se uresničuje s kraljestvenim oznanjevalskim delom?
14 Božji preroki so se v svoji službi veselili in kar so rekli, je sprejemljivim poslušalcem koristilo. Ravno tako prinaša veliko veselje javno objavljanje kraljestvenega sporočila tem, ki ga razglašajo (Dejanja apostolov 20:35). In kako koristno je za poslušalce, ki to cenijo! Dobra vest pomaga ljudem, ki jo sprejmejo, premagati depresijo ali jo obvladovati. Užaloščeni se razveselijo obeta vstajenja. Zasvojeni se otresejo sužnjevanja nikotinu, heroinu in drugim zasvojljivim snovem. Mnogi so dvignjeni moralno, vsi pa, ki sprejmejo biblijsko resnico, si pridobijo duhovno svobodo (Janez 5:28‚ 29; 8:32). Razglašanje Kraljestva kot edinega upanja za človeštvo služi tudi v svarilo hudobnim, medtem ko se iskreni nanj odzivajo z veseljem. Opravlja se ločevanje ljudi bodisi za »večno odrezanje« (NW) bodisi za »večno življenje« (Matevž 24:14; 25:31-46; Ezekiel 33:1-9; 1. Timoteju 2:3‚ 4). Naše oznanjevalsko delo je reševalna operacija brez primere, ki je najobsežnejša in najbolj na široko priobčena objava, kar jih je kdajkoli bilo na zemlji!
15. Kaj se da storiti v pomoč tistim na našem pričevalskem terenu, ki obetajo, da so zaslužni?
15 Kot Jehovove novodobne priče z veseljem in poslušno sužnjujemo našemu nebeškemu Očetu (Rimljanom 12:11, NW). Srečni smo torej, da si redno jemljemo čas, da bi sodelovali v delu oznanjevanja dobre vesti javno in po hišah (Dejanja apostolov 5:42; 20:20). Poročila po svetu kažejo, da so na naših področjih še takšni, ki so vredni. Ljudi spreminjajoče se razmere v svetu zadevajo različno. Mnogi nepričakovano postanejo begunci, inozemci v tuji deželi. Morda je kaj teh ljudi tudi na našem oznanjevalskem področju. Če so, storimo, kar moremo, da bi jim duhovno pomagali, ko vztrajamo v ,sveti službi evangelija‘ (Rimljanom 15:16). Nekateri kristjani so se naučili drug jezik, da bi takšnim ljudem objavili dobro vest o Kraljestvu.
16. Kaj nam lahko pomaga vztrajati v objavljanju Jehovovega imena?
16 Mnogo Božjih prerokov je imelo zelo težke naloge. Ni jim bilo lahko objavljati božanskih sporočil nesprejemljivim ljudem. Podobno tudi ni lahko nikomur, ki je posvečen Jehovu, javno objavljati njegovo ime, zlasti na pretežno neodzivnih področjih. Toda če bomo imeli zaupanje, kakršnega prinašajo molitve in preučevanje Božje Besede, ter moč, s katero nas oskrbuje Jehova, bomo mogli vzdržati v objavljanju kraljestvenega sporočila (Filipljanom 4:13; Razodetje 14:6). Kaj se v tem pogledu še lahko naučimo od Jehovovih prerokov in drugih njegovih služabnikov starega časa?
Družba na terenskem oznanjevanju
17. Kateri so nekateri svetopisemski zgledi koristne družbe v Božji službi?
17 Božjemu preroku Mojzesu je spočetka za njegovo nalogo pomagal skrbeti njegov starejši brat Aron. Jehova je Mojzesu dejal: »[Aron] naj govori ljudstvu namesto tebe; in zgodi se, da bode on tebi za usta« (2. Mojzesova 4:16). Razmislimo tudi o dnevih prerokov Elija in Elizeja, ko so »preroški sinovi« cveteli. Videti je, da je šlo za skupine Božjih služabnikov, ki so delali skupaj in se nedvomno veselili prijetne medsebojne družbe (2. kraljev 2:3-5; 4:38; primerjajte 1. Samuelova 10:5‚ 10). Mojzes in Aron ter »preroški sinovi« seveda niso sodelovali v objavljanju dobre vesti o Kraljestvu. Vseeno pa je bilo to druženje koristno za njih vse. Stoletja kasneje je Jezus Kristus poslal v službo 70 učencev »po dva«, in tako priskrbljena družba jim je nedvomno koristila (Lukež 10:1-16; primerjajte Dejanja apostolov 17:10‚ 11; 20:20).
18. Kakšen je uporaben namen druženja v službi danes?
18 Leta 1953 so se Jehovove priče lotile programa, po katerem so kraljestveni oznanjevalci v terenski službi delali skupaj. Namen tega seveda ni bilo le druženje. Namen tega programa usposabljanja je bil pomagati Božjim služabnikom, da postanejo učinkovitejši učitelji in oznanjevalci dobre vesti. S takšnim ciljem v mislih so bolj izkušeni kraljestveni oznanjevalci sodelovali v službi z manj izkušenimi. Ta program usposabljanja po hišah je bil zelo koristen in je Jehovovemu ljudstvu pomagal izboljšati se v javnem objavljanju njegovega imena (1. Timoteju 4:16). Danes pa je še en dejavnik, zaradi katerega je priporočljivo, da kristjani hodijo v službo »po dva«, in sicer varnost, še posebej na nekaterih področjih.
19. Kaj naj bi imeli v mislih glede osebnih ciljev v službi?
19 Bodisi da v službi sodelujete s sovernikom ali pa prihajate na vrata sami, potrudite se doseči kakšen oseben cilj. Ta bi moral biti uresničljiv, dosegljiv. Ali potrebujete pomoč v prilagajanju uvodov, da bi zbudili zanimanje ljudi na vašem področju? Če da, bi se morda lahko pridružili pionirju, polnočasnemu kraljestvemu glasniku ali oznanjevalcu, ki je morda še posebej učinkovit v rabi dobrih uvodov. Vaš spremljevalec vam bo morda lahko pomagal v pripravi in v uporabi uvodov iz Naše kraljestvene službe ali iz knjige Dopovedovanje iz Svetega pisma. Kadar skupaj oznanjujeta po hišah, skrbno prisluhnite spremljevalčevim predstavitvam. Nato poskusite s podobno predstavitvijo sami, dokler v tem pogledu svoje službe ne boste postali vešči.
20., 21. Kaj dela druženje v terenski službi še posebej koristno?
20 Kaj pa če potrebujete pomoč pri opravljanju učinkovitih ponovnih obiskov z namenom pričeti biblijski pouk na domu? Morda bi lahko vodja občinskega preučevanja knjige poskrbel, da bi v terenski službi delali s kraljestvenim oznanjevalcem, ki je dokaj učinkovit pri vzpostavljanju biblijskih poukov. Ne bodite tihi družabnik, ko skupaj opravljata ponovne obiske. Nasprotno, ko pri enem obisku vaš spremljevalec ali spremljevalka pokaže, kako ravnati, se bo morda pokazalo za koristno, če boste na naslednjem ponovnem obisku poskusili s podobno predstavitvijo. Tam bo tudi vaš spremljevalec, da vam pomaga in vam zatem svetuje (primerjajte Galatom 6:6).
21 Takšna ljubeča pomoč spremljevalca v terenski službi vam lahko pomaga doseči cilje v službi. Ta pomoč in globoko cenjenje Jehovove srčne dobrote, ki vam dovoljuje opravljati to prednostno delo, vas bosta usposobila, da boste celo bolj učinkoviti v kraljestvenih oznanjevalskih dejavnostih. In da bi le varovali svojo prednost oslavljanja Jehova tako, da vedno govorimo dobro o njem in da redno javno objavljamo njegovo ime (Psalm 145:1‚ 2‚ 9-13).
22. Na katera vprašanja nam bo pomagalo odgovoriti naslednje preučevanje?
22 Kot Jehovove priče delamo v službi od hiše do hiše večkratne obiske. Mnogi dobro vest poslušajo z velikim cenjenjem. Toda nekateri neradi prisluhnejo kraljestvenemu sporočilu. Kaj bi morali storiti v takšnih okoliščinah? Kako lahko vztrajamo v delu, katerega je Jehova naložil svojemu ljudstvu? Kakšni svetopisemski zgledi nam lahko pomagajo in nas vodijo? Na ta vprašanja bo odgovoril naslednji članek.
Ali ste doumeli te točke?
◻ Kaj sta tako Ozea kakor apostol Pavel rekla o žrtvah Bogu?
◻ Kaj je Ezekiela in Amosa gnalo k prerokovanju?
◻ Kako bi morali gledati na kraljestveno oznanjevalsko delo?
◻ Kakšne koristi imamo lahko od druženja v terenski službi?
[Slika na strani 13]
Namensko druženje nam lahko pomaga izboljšati se v službi