Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek
14.–20. MAREC
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | 1. SAMUELOVA 14, 15
»Ubogati je boljše kot žrtvovati«
it-2-E str. 521, odst. 2
Poslušnost
Poslušnosti se ne da z ničimer nadomestiti in brez nje ne moremo imeti Božjega odobravanja. Samuel je kralju Savlu rekel: »Ali so Jehovu tako všeč žgalne daritve in žrtve kakor to, da se uboga [oblika glagola shamá] Jehovov glas? Glej, ubogati [dobesedno poslušati] je boljše kakor žrtvovati in poslušati je boljše kakor prinašati tolščo ovnov.« (1Sa 15:22) Če posameznik ni poslušen, s tem zavrne Jehovovo besedo. Tako pokaže, da ne verjame in ne zaupa tej besedi in njenemu Viru. Neposlušnost se ne razlikuje od vedeževanja ali uporabe podob. (1Sa 15:23; primerjaj Rim 6:16.) Če oseba reče, da se z nečim strinja, vendar ne naredi tega, kar se od nje pričakuje, to nima nobene veljave. S takšnim ravnanjem pokaže, da ne verjame viru navodil oziroma ga ne spoštuje. (Mt 21:28–32) Nekdo, ki je zadovoljen s tem, da Božjo resnico samo sliši in se z njo v mislih strinja, vendar glede tega nič ne naredi, slepi samega sebe z napačnim umovanjem in ni deležen blagoslovov. (Jak 1:22–25) Božji Sin je jasno pokazal, da tisti, ki naredi nekaj podobnega temu, kar mu je bilo zapovedano, vendar na napačen način ali z napačnim motivom, ne bo prišel v Kraljestvo, ampak bo zavrnjen. (Mt 7:15–23)
Duhovni dragulji
it-1-E 493
Sočutje
Če popustimo pritisku in smo sočutni takrat, ko je to v nasprotju z Božjo voljo, imamo lahko hude posledice. To se vidi iz tega, kar se je zgodilo kralju Savlu. Prišel je čas, da se izvrši Božja obsodba nad Amalečani, ki so bili prvo ljudstvo, ki je brez razloga napadlo Izraelce po njihovem izhodu iz Egipta. Savlu je bilo naročeno, naj do njih ne bo sočuten. Vendar je popustil pritisku svojega ljudstva in ni povsem upošteval Jehovove zapovedi. Zato ga je Jehova zavrgel kot kralja. (1Sa 15:2–24) Če posameznik globoko spoštuje Jehovove pravične poti in mu je najpomembnejše to, da ostane zvest Bogu, mu to lahko pomaga, da ne greši, tako kot je Savel, in ne izgubi Božjega odobravanja.
21.–27. MAREC
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | 1. SAMUELOVA 16, 17
Duhovni dragulji
it-2-E 871, 872
Savel
Zatem ko je bil David maziljen za bodočega izraelskega kralja, se je Jehovov duh umaknil od Savla. Od takrat naprej ga je strašil »zli duh od Jehova«. Ker je Jehova od Savla umaknil svojega duha, je lahko nanj vplival zli duh. Zato ni imel notranjega miru in je bil vznemirjen zaradi svojih čustev, misli in napačnih predstav. Iz tega, da Savel ni ubogal Jehova, se vidi, da je imel v svojem umu in srcu slabe nagibe, pred katerimi ga Božji duh ni več ščitil. Ker je Jehova dovolil, da je »zli duh« nadomestil njegovega duha in strašil Savla, lahko rečemo, da je bil to »zli duh od Jehova«, zato so Savlovi služabniki govorili, da je to »zli duh od Boga«. Savel je po priporočilu enega od svojih služabnikov izbral Davida za svojega dvornega glasbenika, da ga je pomiril, ko ga je strašil »zli duh«. (1Sa 16:14–23; 17:15)
28. MAREC–3. APRIL
ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | 1. SAMUELOVA 18, 19
Duhovni dragulji
it-2-E 695, 696
Prerok
Čeprav so bili preroki postavljeni po Jehovovem duhu, ni videti, da bi neprestano govorili po navdihnjenju. Božji duh se je spustil nanje ob določenem času in jim razkril sporočilo, ki so ga morali objaviti. (Ezk 11:4, 5; Mih 3:8) To je na njih tako močno vplivalo, da o sporočilu niso mogli molčati. (1Sa 10:10; Jer 20:9; Am 3:8) Niso samo delali nenavadnih stvari, ampak sta tudi njihov izraz obraza in vedenje izžarevala močna čustva, ki so bila zares neobičajna. To mogoče deloma pojasni, kaj pomeni to, da so se nekateri posamezniki obnašali kot preroki. (1Sa 10:6–11; 19:20–24; Jer 29:24–32; primerjaj Apd 2:4, 12–17; 6:15; 7:55.) Ker so bili pri tem, ko so razglašali sporočilo, povsem zbrani, goreči in zelo pogumni, je bilo njihovo vedenje morda videti čudno, celo nerazumno. Tako so na nekega preroka gledali tudi vojaški poveljniki v času, ko je bil Jehu maziljen za kralja. Toda ko so ugotovili, da je ta človek prerok, so njegovo sporočilo sprejeli z vso resnostjo. (2Kr 9:1–13; primerjaj Apd 26:24, 25.) Ko se je Savel, medtem ko je zasledoval Davida, začel obnašati kot prerok, si je slekel oblačila in »ves tisti dan in noč ležal gol«. Med tem je očitno David pobegnil. (1Sa 19:18–20:1) To ne pomeni, da so bili preroki pogosto goli. Svetopisemsko poročilo pove ravno nasprotno. V dveh drugih primerih, zapisanih v Svetem pismu, sta bila preroka gola z določenim namenom – da bi predstavila nekatere vidike prerokbe. (Iz 20:2–4; Mih 1:8–11) V Svetem pismu ni zapisano, zakaj je bil Savel gol – bodisi da se ga prikaže zgolj kot človeka, brez kraljevih oblačil, ki se upira Jehovovi oblasti in moči, bodisi zaradi kakšnega drugega razloga.