‚Srečni so tisti, ki so vztrajali‘
1. S kakšnimi dogodki se, od leta 1914 dalje, na zemlji izpolnjujejo besede iz Matejevega evangelija 24:3–8 in katere trditve v zvezi z Društvom narodov in Združenimi narodi se niso uresničile?
V KNJIGI Sedanja doba (The Present Age) govori Robert Nisbet o »petinsedemdesetletni vojni, ki je skoraj neprekinjeno trajala vse od leta 1914«. Da, Jezus je za ta čas konca napovedal ‚vojne in novice o vojskovanjih‘ - vključno s svetovnimi vojnami. (Mat. 24:3–8, EI) Leta 1920 je bilo ustanovljeno Društvo narodov, »da bi za vedno odpravilo vojno«. Toda kako klavrno je tej organizaciji spodletelo! Leta 1945 so bili ustanovljeni Združeni narodi, »da bi prihodnjim rodovom prihranili vojne strahote«. Toda Max Harrelson v svoji knjigi Ogenj na vsem obzorju (Fires All Around the Horizon) piše naslednje: »Po drugi svetovni vojni skorajda ni bilo dneva, v katerem ne bi kje divjal boj.«
2. Kaj se nekateri sprašujejo v zvezi s svetovnimi razmerami, toda kakšna vprašanja naj bi si postavili mi?
2 Terorizem in nasilje, korupcija in revščina, mamila in nalezljive bolezni tragično podobo le še poslabšujejo. Marsikdo se morda sprašuje: »Kako lahko človeštvo še naprej prenaša tako vznemirljive razmere?« Toda še važnejša so naslednja vprašanja: »Kako Bog prenaša plenjenje svojega zemeljskega stvarstva?« »Kako dolgo bo še dopuščal, da hudobni ljudje pogubljajo zemljo in sramotijo njegovo sveto ime?«
3. (a) Kakšno vprašanje je postavil prerok Izaija in zakaj? (b) Kaj je odgovoril Jehova in kaj to pomeni za naš čas?
3 Podobno vprašanje je postavil tudi prerok Izaija. Dobil je nalogo, da svojim rojakom oznani Jehovino sporočilo, toda bil je opozorjen, da ljudje niti njega niti tega, ki ga je poslal, ne bodo poslušali. Zato je Izaija vprašal: »Kako dolgo, o Jehova?« Da, kako dolgo bo moral Izaija še oznanjevati trdovratnim Izraelcem in kako dolgo bo Jehova še prenašal njihovo žaljivo zavračanje njegove vesti? Jehova je odgovoril: »Dokler ne bodo opustošena mesta, da bodo brez prebivalcev, hiše brez ljudi in dežela ne postane puščava.« (Iz. 6:8–11, EI) Tudi danes Bog prenaša takšno sramotenje, dokler ne bo prišel določen čas, da izvrši sodbo nad svetom, v katerem je nezvesto krščanstvo glavni krivec.
4. Kaj je povzročila Jobova vztrajnost in kakšno zagotovilo to daje nam?
4 Jehova je dolgo prenašal Satanovo zasramovanje. Pred 3600 leti je bil Job ravno tako vztrajen, ko je zavrnil Satanovo izzivalno trditev, da v preizkušnjah ne bo mogel ostati neoporečen. kako zelo je moralo to razveseliti Jehovino srce! (Job. 2:6–10; 27:5; Preg. 27:11) Jezusov polbrat Jakob je kasneje pojasnil: »Blagrujemo tiste (srečni so tisti, NS), ki so vztrajali. O Jobovi potrpežljivosti ste slišali in veste, kakšen namen je imel Gospod (Jehova, NS) z njegovim trpljenjem, kajti Gospod (Jehova, NS) je nadvse milosrčen in usmiljen.« Prav tako je tudi danes tistim, ki vztrajajo z Jehovo, zagotovljen srečen izid. (Jak. 5:11, EI)
5. Kako je Jezus pokazal, da se danes od Božjega ljudstva zahteva vztrajnost in v kateri dejavnosti mora vztrajati?
5 Jezus je nedvoumno pokazal, da se bo v današnjem času od Božjega ljudstva zahtevala vztrajnost. V svoji prerokbi o »zaključku stvarnosti« (NS) je rekel: »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.« Vztrajal v čem? Jezusove nadaljnje besede nam odgovarjajo: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom.« (Mat. 24:3, 13, EI, 14, NS) Šele tedaj »bo prišel konec«. (Glej tudi Mar. 13:10, 13; Luk. 21:17–19.)
Zakaj Jehova vztraja
6. Zakaj je Jehova izvrsten zgled vztrajnosti in kakšen razlog ima Jehova za vztrajanje?
6 Apostol Pavel pojasnjuje, da je »Bog, ki je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo mogočnost, ... z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, že pripravljene za pogubljenje«. (Rim 9:22, EI) Zakaj je Jehova vztrajal in prenašal nenehen obstoj hudobnih oziroma posod jeze? Eden izmed razlogov je ta, da bi se izkazalo, da so človeške vladavine, ki so neodvisne od človekovega Stvarnika, obsojene na neuspeh. (Jer. 10:23) Jehovina suverenost bo v kratkem opravičena, ko bo dokazal, da lahko, po Jezusovi kraljevski vladavini, edino on človeštvu zagotovi mir, slogo in srečo. (Ps. 37:9–11; 45:1, 6, 7)
7. Iz katerega nadaljnjega razloga je Jehova vztrajal in kakšne blagoslove je, od 1930-ih let naprej, to prineslo milijonom ljudi?
7 Nadalje je Jehova vztrajal zato, da bi »pokazal bogastvo svoje slave posodam usmiljenja«. (Rim 9:23, EI) Te posode usmiljenja ponazarjajo maziljence, ki so ohranili svojo neoporečnost. Bili so »odkupljeni izmed ljudi«, da bi skupaj s Kristusom Jezusom vladali v njegovem nebeškem kraljestvu. Zapečatenje ali zaznamovanje 144 000 se je pričelo v apostolskem času in se danes zaključuje. (Raz. 7:3; 14:1, 4) Poglej! Zato, ker je Jehova vztrajal, so bili od 1930-ih let dalje lahko zbrani nadaljnji milijoni ljudi – »velika množica ... iz vseh narodov«, ki se veselijo izgledov, da preživijo veliko stisko in prejmejo večno življenje na rajski zemlji. (Raz. 7:4, 9, 10, 13–17) Ali pripadaš tej veliki množici? Če da, ali nisi vesel, da je Jehova vse do danes prenašal prisotnost posod jeze? Tudi ti moraš, tako kot Jehova, še naprej vztrajati.
Vztrajnost je nagrajena
8. Zakaj moramo vsi biti vztrajni in čigav zgled vztrajnosti bi morali pazljivo pretehtati?
8 Vsi moramo vztrajati, če želimo prejeti obljube. Zatem ko je v Pismu Hebrejcem 10:36 opozoril na to temeljno resnico, je apostol Pavel podrobno opisal pristno vero in vztrajnost velikega ‚oblaka prič‘ starega časa. Nato nas opomni, naj ‚vztrajno tečemo v tekmi, ki nas čaka in upremo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. Za veselje, ki ga je čakalo‘, je Jezus vztrajal v služenju iz vsega srca in nikoli ni izgubil izpred oči nagrade. Kako zelo nas njegov zgled ohrabri, da prav tako vztrajamo! (Hebr. 12:1, 2, EI)
9. Kaj so povzročili sodobni zgledi vztrajnosti?
9 Poznamo tudi mnogo sodobnih primerov vztrajanja. Morda poznaš brate in sestre, ki so vztrajali na izreden način. Kako zelo nas je njihova zvestoba spodbudila! Poročila o svetovnem delovanju Jehovinih prič, ki jih vsako leto izda Družba Stražnega stolpa, vsebujejo mnoga navdušujoča poročila o vztrajnosti in neoporečnosti naših bratov in sester. Razpredelnica na prejšnjih štirih straneh nam omogoča pregled nad čudovitim delom, ki so ga Priče opravile v letu 1989, ko so ‚svoji veri pridale vztrajnost‘. (2. Pet. 1:5, 6, NS)
Naše sijajno leto
10. (a) V kolikih državah in otokih se je v 1989. letu oznanjevalo dobro vest o kraljestvu in koliko ljudi je sodelovalo pri tem delu? (b) Kolikšno je bilo najvišje število pionirjev v najuspešnejšem mesecu in koliko ur smo vsi skupaj porabili za oznanjevanje?
10 Kot pokaže razpredelnica, se je Jehovino kraljestvo oznanjevalo v 212-ih državah in otokih. Ali imaš, dragi bralec Stražnega stolpa, to prednost, da pripadaš 3 787 188 tistih, ki so sodelovali pri tem čudovitem delu? Ali si bil med 808 184, ki so v mesecu, ko je bilo doseženo to najvišje število, o svojem delu poročali kot pionirji? Ne glede na to, koliko si prispeval k skupnemu številu 835 426 538 ur porabljenih za oznanjevanje, imaš kljub temu razlog za veselje. (Ps. 104:33, 34; Fil. 4:4)
11. (a) Kolikšno število obiskovalcev spominske svečanosti 22. marca preteklega leta je vzrok za naše veselje in zakaj? (b) Koliko se jih je krstilo in katere države v razpredelnici v tem še posebej izstopajo?
11 Gotovo se veseliš tudi izrednega števila 9 479 064 ljudi, ki so bili 22. marca preteklega leta po vsem svetu prisotni na svečanosti v spomin na Jezusovo smrt! To pomeni, da je po vsem svetu 5 691 876 zainteresiranih ljudi, ki bi lahko kot oznanjevalci kraljestva redno sodelovali v Jehovini službi, v kolikor bi jih lahko ljubeznivo privedli v stajo. Ali jim lahko pri tem pomagamo? (Jan. 10:16; Raz. 7:9, 15) Mnogi so se že odzvali, kar je razvidno iz sijajnega števila 263 855 novokrščenih Prič v 1989. službenem letu.
12. Kaj iz razpredelnice ni razvidno glede (a) tiskarn Skupnosti Stražnega stolpa? (b) oddaje časopisov in pridobivanja naročnikov?
12 Je pa še nekaj stvari, ki niso razvidne iz tabele. Žeje po publikacijah – Biblijah, knjigah, brošurah in časopisih – ni bilo mogoče pogasiti. Tiskarne Stražnega stolpa v New Yorku so na primer porabile kakih 15 000 ton papirja, s katerim so natisnili 35 811 000 Biblij in knjig, kar pomeni 101– odstotni porast glede na leto 1988. V drugih velikih tiskarnah Družbe Stražnega stolpa – v glavnem v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji in na Japonskem – so uvedli dodatne izmene, da bi podprli »zvestega in razumnega sužnja« pri razdeljevanju »hrane ob pravem času«. (Mat. 24:45, NS) Mnoge dežele poročajo, da so v aprilu in maju, ko je bil poseben poudarek na oddajanju izdaj Stražnega stolpa o »velikem Babilonu«, oddale neobičajno mnogo časopisov in pridobile mnogo novih naročnikov. (Raz. 17:5) V letošnjem aprilu bo nedvomno mnogo pomožnih pionirjev, skupaj z ostalimi Pričami, preplavilo svetovno polje in ta oznanjevalski pohod bi lahko bil najuspešnejši v 1990. službenem letu. (Primerjaj Iz. 40:31; Rim. 12:11, 12.)
13. Kateri državi, ki sta lani manjkali, sta letos navedeni v razpredelnici? Pojasni.
13 Znova si oglej razpredelnico. Ali najdeš na njej nekatere države, ki prejšnje leto niso bile navedene? Seveda! To sta Poljska in Madžarska, kjer je bilo naše delovanje pred kratkim priznano. Vladam teh dveh dežel smo hvaležni, ker sedaj upoštevajo Jehovine priče. Uslišane so bile molitve svetovne bratovščine, »da bi mogli res pobožno in dostojno, vendar mirno in varno živeti«. (1. Tim. 2:1, 2, EI)
14. Navedi nekaj pomembnih dogodkov na okrožnih kongresih »Predanost Bogu« na Poljskem.
14 »Predanost Bogu«! Da, avgusta so bili lahko celo na Poljskem v treh mestih organizirani okrožni kongresi »Predanost Bogu«! In kako vzorni gostitelji so bili naši poljski bratje in sestre (na Poljskem jih je kar 91 024)! (Hebr. 13:1, 2, 16) Kot po čudežu je na desettisoče naših bratov in sester – Čehov, Nemcev, Sovjetov, in drugih – dobilo vstopne vizume. Prišli so z avtobusi, vlaki in celo peš. Mnogi tisoči so prileteli z letali iz obeh Amerik (Severne in Južne), iz zahodne Evrope in celo iz daljnih pacifiških otokov in Japonske. Ogromni stadioni, ki so jih naši bratje vzorno očistili, so bili komajda dovolj veliki za sprejem skupnega števila 166 518 prisotnih: 65 710 v Katowicah, 40 442 v Poznanu in 60 366 v Varšavi! Na vsakem od teh treh kongresov so ob krstu tekle solze sreče. V Poznanu sta bila med novokrščenimi tudi devetletni deček in devetdesetletni starec. Na vseh treh kongresih se je skupaj krstilo 6093 oseb, med njimi številni mladi, od katerih mnogi prihajajo iz dežel, za katere pravijo, da religija izumira skupaj s starim prebivalstvom. Toda z religijo, ki temelji na Božji besedi ni tako! (Primerjaj Ps. 148:12, 13; Ap. dela 2:41; 4:4.) Kako čudovito je bila vendar nagrajena vztrajnost naših bratov in sester v vzhodni Evropi!
Zvesti v preizkušnjah
15. Kako so Jehovine priče v Libanonu pokazali vztrajnost in s kakšnimi dobrimi rezultati?
15 Podobno kot apostol Pavel, morajo tudi Jehovine priče biti vztrajni pod mnogimi in različnimi pogoji. (2. Kor. 11:24–27) V Libanonu divja državljanska vojna. Kako nanjo reagirajo naši bratje? Z vztrajnostjo in odločnostjo. Leta 1989 je prišlo do srditih topovskih obstreljevanj in številnih bombnih napadov, toda celo tam, kjer so bila obstreljevanja najsrditejša, so naši bratje odločeni, da ne odnehajo. Neka bejrutska skupščina poroča: »Vsak večer v tednu so bili redni sestanki za skupinsko oznanjevanje. Kljub težavam zaradi strogih varnostnih ukrepov bratje niso izgubili poguma. Obdelovali smo več področij kot kdajkoli prej. Aprila smo zabeležili najvišje število pionirjev. Vpeljali smo nove biblijske študije, oddali pa smo tudi precej več časopisov in knjig.«
16. Kako so naši bratje v Kolumbiji dokazali vztrajnost, ko so dobro vest ponesli v mesta, kjer ni Jehovinih prič?
16 Kolumbija polni časopisne stolpce zaradi prekupčevanja z mamili in nasilja. Toda zvesto vztrajanje tamkajšnjih kristjanov zasluži še posebno pozornost. Pred kratkim so bili v 31 mest, ki štejejo po več kot 10 000 prebivalcev in v katerih ni Jehovinih prič, poslani posebni pionirji. Ko so novozainteresirani ljudje v nekem mestu izvedeli, da se bodo pionirji tam zadržali le nekaj mesecev, so jih pričeli rotiti, naj ostanejo. V nekem drugem mestu je 18 zainteresiranih ljudi podpisalo pismo, v katerem so se zahvalili za duhovno pomoč, ki jim je bila nudena med tromesečnim bivanjem pionirjev in prosili za nadaljnjo pomoč. »Mislimo resno,« so dejali. Seveda je bilo v obeh primerih poskrbljeno za nadaljnje negovanje njihovega zanimanja. Obdelovanje takšnih odročnih področij zahteva vztrajnost, toda trdo delo pionirjev je bilo bogato blagoslovljeno.
17., 18. (a) V kakšnih okoliščinah vztrajajo priče v Italiji? (b) Kakšen uspeh so doživele Jehovine priče, čeprav so drugi o njih širili vse mogoče laži?
17 V Italiji se Jehovine priče srečujejo s srditim nasprotovanjem duhovščine, toda z Jehovino pomočjo še naprej vztrajajo. Duhovniki mnogih okrožij so po hišah svojih vernikov delili nalepke, ki naj bi si jih ljudje pritrdili na vrata in tako dali Jehovinim pričam vedeti, naj pri njih ne pozvonijo. Nekateri duhovniki so poslali fante, da so nalepke nalepili na vsaka vrata določenega področja, celo na vrata, kjer stanujejo Jehovine priče! Toda Priče ni tako lahko ustrahovati, zato so nalepke s pridom izrabili za začetek pogovora. Razen tega sta zadevo obširno komentirala tisk in državna televizija, ki sta obsodila versko nestrpnost in opozorila, da takšno ravnanje v resnici priča o slabostih cerkve. Neki univerzitetni profesor je bil nad spornimi nalepkami tako zelo ogorčen, da se je naročil na časopisa Stražni stolp in Prebudite se.
18 Italijanska rimokatoliška cerkev se za razširjanje laži o Jehovinih pričah poslužuje celo odpadnikov, toda tudi ta metoda ni bila uspešna, saj ljudje v tej deželi dobro poznajo 172 382 oznanjevalcev in jih zelo spoštujejo. Neki moški je Pričam, ki so ga obiskale, povedal, da je v neki knjigi, ki jo je napisala neka bivša Jehovina priča, prebral o nas vse najslabše. Zato je zelo nasprotoval, ko je njegov brat postal Jehovina priča. Toda čez nekaj časa je opazil, kako dobro je na brata vplivala sprememba vere. Zato se je vprašal: »Kako lahko nekaj tako slabega obrodi tako dobre rezultate?« Zato je Priči, ki sta ga obiskali, zaprosil za biblijski študij. (Primerjaj Kol. 3:8–10.)
Premagati brezbrižnost
19., 20. (a) Kakšne okoliščine zahtevajo od finskih Prič vztrajnost in kaj pomembnega je razkrila cerkvena anketa v tej deželi? (b) Kateri primer pokaže, kako važno je vztrajati v službi oznanjevanja?
19 V deželah, kjer Jehovine priče ljudi zelo pogosto obiskujejo, so ljudje do dobre vesti pogosto brezbrižni. To brez dvoma velja tudi za Finsko. Cerkev je v tej deželi izvedla obširno anketo, ki je pokazala, da 70 odstotkov prebivalstva ne želi, da jih na domovih obiskujejo Jehovine priče. Toda 30 odstotkov temu ne nasprotuje tako strogo. V to število so vključeni tudi štirje odstotki vprašanih, ki so izjavili, da jim Jehovine priče ugajajo. To pa je precejšnje število. Štiri odstotke finskega prebivalstva namreč predstavlja 200 000 ljudi. Primerjajmo to s trenutnim številom 17 303 oznanjevalcev v tej deželi!
20 Nekega oznanjevalca so v službi oznanjevanja opozorili na to anketo in ga vprašali: »Ali ne veste, da ste pri 70 odstotkih ljudi nezaželjeni? Zakaj torej vedno znova prihajate na naša vrata?« Oznanjevalec je odgovoril: »Da, to vem, toda ista anketa je pokazala, da štirim odstotkom ljudi Jehovine priče ugajamo. Zato poizkušamo najti te ljudi. Tudi če bi jih bilo samo za en odstotek, bi ravno tako hodili od hiše do hiše in jih poizkušali najti.« Stanovalec se je za trenutek zamislil, nato pa vprašal: »Ali je vaša vest za te ljudi res tako zelo pomembna?« Oznanjevalec ga je vprašal: »Ali bi jo želeli slišati?« Kmalu se je ta stanovalec pričel zanimati za dobro vest.
Kaj prinaša prihodnost
21. (a) Kakšen boj moramo biti v današnjem svetu in zakaj? (b) V čem bomo morda morali vztrajati in kaj nam zagotavlja Habakukova prerokba?
21 Kako pa je z nami? Ali smo odločeni vztrajati z Jehovo in Jezusom Kristusom vse do konca? Morda ne bo več dolgo trajalo, toda vztrajati moramo! V Satanovem sistemu moramo biti trd boj za vero, saj nas povsod obdajajo nemoralnost, korupcija in sovraštvo sveta. (Jud. 3, 20, 21) Morda moramo vztrajati v preganjanju takšne ali drugačne vrste. Tisoče naših bratov v tem trenutku trpi v zaporih, nekatere med njimi surovo pretepajo. Zelo so hvaležni za naše molitve. (2. Tes. 3:1) Sedanja svetovna stvarnost bo kmalu izginila! Prerok Habakuk pravi: »Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.« (Hab 2:3)
22. Kakšen izid lahko zanesljivo pričakujemo, če bomo potrpežljivi kot so bili preroki in če bomo vztrajali kot Job?
22 Učenec Jakob nam ljubeče svetuje: »Bratje, v trpljenju in potrpežljivosti si vzemite za zgled preroke, ki so govorili v Gospodovem [Jehovinem, NS] imenu.« Podobno kot Izaija, Jeremija, Danijel in drugi, lahko tudi mi, ki danes govorimo v Jehovinem imenu, v težkih preizkušnjah ostanemo neoporečni. Vztrajamo lahko podobno kot Job. Kako čudovito je bil nagrajen za svojo vztrajnost! Jehova nas bo v svoji usmiljenosti prav tako nagradil – če bomo vztrajali do konca. Zato naj se na vsakomur med nami izpolnijo naslednje Jakobove besede: »Glejte! Tiste, ki so vztrajali, proglašamo za srečne.« (Jak. 5:10, 11, NS; Job. 42:10–13)
Kako bi odgovoril
◻ Kakšno potrebo po vztrajnosti je poudaril Jezus?
◻ Zakaj je Jehova vztrajal?
◻ Navedi nekaj vrhuncev veličastnega dela, opravljenega v letu 1989.
◻ Kako je bila nagrajena vztrajnost naših bratov na Poljskem?
◻ Kako so Jehovine priče v Libanonu, Kolumbiji in Italiji, v preizkušnjah dokazali svojo zvestobo?
[Tabela na straneh 10-13]
SVETOVNO POROČILO JEHOVINIH PRIČ ZA SLUŽBENO LETO 1989
(Glej publikacijo.)