Vera nas navaja k potrpežljivosti in molitvam
»Bodite potrpežljivi [. . .]; pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.« (JAKOB 5:8)
1. Zakaj bi morali misliti na besede iz Jakobovega lista 5:7, 8?
DOLGO PRIČAKOVAN »prihod« oziroma »navzočnost« (NW) Jezusa Kristusa je zdaj dejstvo. (Matevž 24:3–14) Vsi, ki pravijo, da verujejo v Boga in Kristusa, imajo zdaj bolj kot kdaj prej razlog, da mislijo na besede učenca Jakoba: »Bodite [. . .] potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega. Glejte, orač pričakuje dragega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, dokler ne dobi zgodnjega in poznega dežja. Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.« (Jakob 5:7, 8)
2. S katerimi problemi so se med drugim ubadali tisti, ki jim je Jakob pisal?
2 Ti, katerim je Jakob pisal svoje navdihnjeno pismo, so morali biti potrpežljivi in premagovati različne probleme. Mnogi so ravnali čisto drugače, kot se pričakuje od tistih, ki pravijo, da verujejo v Boga. Nekateri so denimo morali nekaj ukreniti glede določenih želja, ki so se jim porajale v srcu. Med temi zgodnjimi kristjani je morala spet zavladati spokojnost. Potrebovali pa so tudi nasvet o potrpežljivosti in vztrajnosti v molitvah. Prisluhnimo, kaj jim je povedal Jakob, hkrati pa poglejmo, kako bi lahko njegove besede veljale tudi v našem življenju.
Napačne želje pogubljajo
3. Kakšni so bili vzroki sporov v občini in kaj se lahko iz tega naučimo?
3 Marsikomu, ki se je izpovedoval za kristjana, je manjkalo miru. Glavni vzrok za to pa so bile napačne želje. (Jakob 4:1–3) Iz prepirljivosti se je izcimil razdor in nekateri so začeli neljubeče soditi svoje brate. Tako je bilo zato, ker so se naslade vojskovale v njihovih telesnih udih. Mi bomo morda morali, da ne bi s čim uničili miru v občini, moliti za pomoč, da bi se laže upirali mesenim željam po ugledu, moči in imetju. (Rimljanom 7:21–25; 1. Petrov 2:11) Pri nekaterih kristjanih v prvem stoletju se je zavist tako razvila, da jih je preplavil sovražen, že kar ubijalski duh. Bog jim seveda napačnih želja ni spolnil, zato so se vztrajno bojevali za svoje cilje. Če imamo podobne napačne želje, tudi mi morda prosimo, pa ne dobimo, saj naš sveti Bog ne odgovarja na takšne molitve. (Žalostinke 3:44; 3. Janezov 9, 10)
4. Zakaj Jakob nekaterim pravi »prešeštnice« in kako bi njegov izrek moral vplivati na nas?
4 Nekateri zgodnji kristjani so odsevali posvetnost, zavist in ponos. (Jakob 4:4–6) Jakob je nekatere imenoval kar »prešeštnice«, saj so prijateljevali s svetom in tako zagrešili duhovno prešuštvo. (Ezekiel 16:15–19, 25–45) Mi prav gotovo ne želimo svetno misliti, govoriti in ravnati, saj bi tako Bogu postali sovražniki. V njegovi besedi beremo, da je »težnja k zavisti« (NW) slabo nagnjenje oziroma ‚duh‘ v grešnih ljudeh. (1. Mojzesova 8:21, NW; 4. Mojzesova 16:1–3; Psalm 106:16, 17; Propovednik 4:4) Če torej ugotovimo, da se moramo bojevati zoper zavist, ponos ali kakšno drugo slabo nagnjenje, prosimo Boga, da nam pomaga s svetim duhom. Ta sila, ki jo dobivamo po Božji nezasluženi dobrotljivosti, je namreč močnejša od ‚nagnjenja k zavisti‘. Če se bojujemo proti grešnim nagnjenjem, nam bo Jehova, ki nasprotuje ponosu, naklonil nezasluženo dobrotljivost.
5. Katere zahteve moramo spolniti, da bi uživali Božjo nezasluženo dobrotljivost?
5 Kako pa lahko prejmemo Božjo nezasluženo dobrotljivost? (Jakob 4:7–10) Ubogati moramo Jehova, upoštevati njegove priprave in sprejeti nase vse, kar on želi. (Rimljanom 8:28) Moramo pa se tudi ‚upirati‘ Hudiču oziroma mu ‚stati nasproti‘. Če bomo neomajno podpirali Jehovovo vesoljno suverenost, bo ta ‚zbežal od nas‘. Jezus, ki zadržuje zle sile sveta, nam pri tem pomaga, tako da nam nič ne more trajno škodovati. In nikoli ne pozabimo: z molitvijo, ubogljivostjo in vero se lahko približamo Bogu in on se bo približal nam. (2. letopisov 15:2)
6. Zakaj Jakob nekatere kristjane poimenuje »grešniki«?
6 Zakaj Jakob nekaterim, ki trdijo, da verujejo v Boga, pravi »grešniki«? Zato ker so bili krivi »vojske« in smrtnega sovraštva, torej nečesa, kar ni sprejemljivo za kristjane. (Titu 3:3) Njihove »roke« so bile polne slabih del, zato so jih morali očistiti. Očistiti pa so si morali tudi »srca«, sedež vzgibov. (Matevž 15:18, 19) Bili so »dvojnih misli« in so omahovali med tem, ali naj prijateljujejo z Bogom ali s svetom. Naj nam bo njihov slab zgled v svarilo in bodimo stalno budni, da nam kaj od tega ne bi uničilo vere. (Rimljanom 7:18–20)
7. Zakaj Jakob nekaterim naroča, naj ‚žalujejo in jokajo‘?
7 Jakob bralcem govori, naj ‚čutijo svoje gorjé, žalujejo in jokajo‘. Če bi namreč izrazili svoje boguvšečno obžalovanje, bi s tem dokazali, da se kesajo. (2. Korinčanom 7:10, 11) Danes nekateri, ki pravijo, da verujejo, iščejo prijateljstva s svetom. Mar naj ne bi vsak od nas, ki je morda ubral takšno pot, žaloval nad svojim slabim duhovnim stanjem in takoj ukrepal, da bi stvari spravil v red? Če popravimo, kar je treba, in nam Bog odpusti, bomo občutili veselje, saj bomo imeli čisto vest in radosten obet večnega življenja. (Psalm 51:10–17; 1. Janezov 2:15–17)
Ne sodite drug drugega
8., 9. Zakaj ne smemo obrekovati oziroma soditi drug drugega?
8 Govoriti zoper sovernika je greh. (Jakob 4:11, 12) Toda nekateri vseeno kritizirajo sokristjane. To morda počno zaradi lastne samopravičnosti ali pa, ker bi radi s poniževanjem drugih povišali sebe. (Psalm 50:20; Pregovori 3:29) Grški izraz, ki je tu preveden z ‚obrekovati‘, označuje sovražnost in namiguje na pretirano ali lažno obtoževanje. To v bistvu pomeni brata neugodno soditi. Zakaj je to enako kot ‚obrekovati in soditi Božjo postavo‘? Pismarji in farizeji so denimo ‚lepo zametali zapoved Božjo‘ in sodili po svojih merilih. (Marko 7:1–13) Ali ne bi podobno tudi mi ‚sodili Božje postave‘ in v grehu namigovali, češ da je neprimerna, če bi obsojali brata, ki ga Jehova ne bi? Prav tako ne bi spolnili postave ljubezni, če bi po krivici kritizirali svojega brata. (Rimljanom 13:8–10)
9 Zapomnimo si eno: »Eden je zakonodajec in sodnik,« Jehova namreč. Njegova ‚postava je popolna‘, ničesar ji ne manjka. (Psalm 19:7; Izaija 33:22) Samo Bog ima pravico postavljati merila in pogoje za rešitev. (Lukež 12:5) Jakob zato vprašuje: »Kdo si, ki sodiš bližnjega?« Te pravice, da bi sodili in obsojali druge, mi nimamo. (Matevž 7:1–5; Rimljanom 14:4, 10) Če bomo mislili na to, da je Jehova vrhovni in nepristranski, mi pa da smo grešni, se bomo laže pazili samopravičnega sojenja drugih.
Ne ponašajte se s samozavestjo
10. Zakaj bi morali v vsakdanjem življenju upoštevati Jehova?
10 Vedno bi morali upoštevati Jehova in njegov zakon. (Jakob 4:13–17) Samozavestni pa, pozabljajoč Boga, pravijo: ‚Danes ali jutri gremo v to mesto in bomo tam ostali kako leto ter bomo tržili in bogateli.‘ Vendar, če ‚si zaklade nabiramo, pa se ne bogatimo v Bogu‘, morda ne bomo imeli več možnosti služiti Jehovu, saj nas jutri morda že ne bo več. (Lukež 12:16–21) Jakob pravi, da smo kot jutranja megla, »ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine«. (1. letopisov 29:15) Le če verujemo v Jehova, lahko upamo na trajno srečo in večno življenje.
11. Kaj pomeni reči: »Ako Gospod hoče«?
11 Ne prezirajmo ponosno Boga, raje recimo takole: »Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.« Če rečemo: »Ako Gospod hoče,« pokažemo, da se trudimo ravnati v skladu z njegovo voljo. Morda moramo trgovati, da vzdržujemo družino, potovati v kraljestvenem delu in še kaj. Toda ne ponašajmo se. »Tako ponašanje je hudobno«, saj s tem zametamo, da smo odvisni od Boga. (Psalm 37:5; Pregovori 21:4; Jeremija 9:23, 24)
12. Kaj naj bi pomenile besede iz Jakobovega lista 4:17?
12 Jakob je očitno želel skleniti svoj sestavek o samozavesti in bahanju, ko je rekel: »Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.« Vsak kristjan bi moral ponižno priznati, da je odvisen od Boga. Če tega ne stori, se mu to šteje za »greh«. Isto načelo velja vedno, kadar ne ravnamo tako, kot to od nas zahteva vera v Boga. (Lukež 12:47, 48)
Svarilo bogatim
13. Kaj Jakob pravi o tistih, ki bogastva ne rabijo prav?
13 Nekatere zgodnje kristjane je zapeljalo pridobitništvo ali pa to, da so občudovali bogate, zato je Jakob za določene bogataše povedal kar krepke besede. (Jakob 5:1–6) Za svetne ljudi, ki svoje bogastvo narobe porabljajo, je dejal, da bodo ‚jokali in javkali nad bedami, ki jih bodo zadele‘, ko jim bo Bog povrnil po njihovih delih. V tistih dneh so pri mnogih bogastvo predstavljala predvsem oblačila, žito in vino. (Joel 2:19; Matevž 11:8) Takšno bogastvo pa lahko bodisi strohni ali pa ga ‚snedejo molji‘. Kljub temu pa Jakob tu ne poudarja, da je bogastvo minljivo, ampak da je nekoristno. Zlato in srebro sicer ne zarjavita, vendar če si ju kopičimo, ne bosta sčasoma vredna nič več od stvari, ki zarjavijo. »Rja« v bistvu pove, da gmotnega bogastva nismo prav rabili. Zato bi si vsi morali zapomniti, da bodo ‚v zadnjih dneh nabrani zakladi‘ tistih, ki zaupajo gmotnim dobrinam, »kakor ogenj«, ko pride nadnje Božja jeza. Ker pa mi živimo v ‚času konca‘, imajo te besede za nas še poseben pomen. (Daniel 12:4; Rimljanom 2:5)
14. Kako bogati pogosto ravnajo in kaj bi glede tega morali storiti mi?
14 Bogati pogosto ogoljufajo svoje žanjce in plačilo, ki je bilo slednjim utrgano, »vpije« po povračilu. (Primerjaj 1. Mojzesova 4:9, 10.) Svetni bogatini ‚razkošno živijo‘ (Ekumenska izdaja). Nenasitno se naslajajo in si vzgajajo rejeno, nedovzetno srce. To bodo počeli še na svoj klavni »dan«. ‚Obsojajo in morijo pravičnega.‘ Jakob sprašuje: »Mar vam nasprotuje?« (NW) Neki drug prevod pa pravi: »Pravični; on vam ne nasprotuje.« Kakor koli že, bogatih ne smemo imeti rajši od drugih. Duhovne reči moramo imeti vselej na prvem mestu v življenju. (Matevž 6:25–33)
Vera nam pomaga, da smo potrpežljivi
15., 16. Zakaj je tako pomembno biti potrpežljiv?
15 Jakob, potem ko konča pripoved o zatiralnih svetnih bogataših, spodbudi zatirane kristjane k potrpežljivosti. (Jakob 5:7, 8) Če verni svoje težave potrpežljivo prenašajo, bodo med Kristusovo navzočnostjo, ko bo zatiralce zadela obsodba, za to svojo zvestobo nagrajeni. (Matevž 24:37–41) Ti zgodnji kristjani so morali posnemati kmeta, ki potrpežljivo čaka na zgodnji jesenski dež, da lahko sadi, in na poznega spomladanskega, ki prispeva k sadu. (Joel 2:23) Tudi mi bi morali biti potrpežljivi in pokrepčati svoje srce, še zlasti zato, ker je ‚navzočnost Gospoda‘ (NW) Jezusa Kristusa tukaj!
16 Zakaj bi mi morali biti potrpežljivi? (Jakob 5:9–12) S potrpežljivostjo se laže obvladujemo, da ne tarnamo ali zdihujemo, kadar nas kdo od sočastilcev razburi. Če v škodljivem duhu ‚zdihujemo drug zoper drugega‘, nas bo obsodil Sodnik, Jezus Kristus. (Janez 5:22) Pospešujmo zato zdaj, ko je on že ‚navzoč‘ in »stoji pred vrati«, mir in bodimo potrpežljivi z našimi brati, ki morajo prenašati mnoge preskušnje vere. Če se spominjamo, da je Bog nagradil Joba, ker je potrpežljivo prestal vse preskušnje, nam to krepi vero. (Job 42:10–17) Če verujemo in smo potrpežljivi, bomo videli, da je Jehova ‚bogat v usmiljenju in milosrčen‘. (Miha 7:18, 19)
17. Zakaj Jakob pravi: »Ne prisegajte«?
17 Če nismo potrpežljivi, se lahko tudi zgodi, da zlorabimo jezik, kadar smo pod pritiskom. Morda kaj brez premisleka prisežemo. Jakob nas svari pred takšnim zaletavim priseganjem, ko pravi: »Ne prisegajte.« Stalno potrjevanje izjav s prisegami je pravzaprav videti kot hinavščina. Morali bi enostavno govoriti resnico, tako da bi bil naš da res da in ne ne. (Matevž 5:33–37) Seveda pa Jakob s tem ni hotel reči, da ni prav na sodišču priseči, da bomo govorili resnico.
Vera in naše molitve
18. Kdaj bi morali ‚moliti‘ in kdaj ‚prepevati psalme‘?
18 Če želimo nadzorovati svoj govor, biti potrpežljivi in prav verovati v Boga, mora v našem življenju imeti zelo pomembno vlogo molitev. (Jakob 5:13–20) ‚Moliti‘ bi morali še zlasti takrat, ko smo v preskušnji. Če pa smo veseli, ‚prepevajmo psalme‘, kot je to storil tudi Jezus skupaj z apostoli, ko je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt. (Marko 14:26, podčrtna opomba v NW) Včasih smo morda tako prepolni hvaležnosti Bogu, da mu kar v srcu pojemo hvalnice. (1. Korinčanom 14:15; Efežanom 5:19) In kakšna radost je povzdigovati Jehova s pesmijo na krščanskih shodih!
19. Kaj bi morali storiti, če duhovno zbolimo in zakaj?
19 Če duhovno bolehamo, bodisi ker narobe ravnamo ali pa ker se ne hranimo redno pri Jehovovi mizi, morda nismo ravno razpoloženi za petje. Če je tako, ponižno pokličimo starešine, da bi lahko ‚molili nad nami‘. (Pregovori 15:29) Poleg tega nas bodo tudi ‚mazilili z oljem v imenu Gospodovem‘. Podobno kot olje blaži rano, nam bodo njihove tolažilne besede in svetopisemski nasveti pomagali zmanjšati depresijo, dvom, strah. ‚Molitev vere [pa] nam bo pomagala‘, če bomo tudi sami verovali. Če bodo starešine ugotovili, da je naša duhovna bolezen posledica resnejšega greha, nam bodo prijazno razjasnili, v čem smo grešili, in nam skušali pomagati. (Psalm 141:5) In če se kesamo, smo lahko prepričani, da bo Bog uslišal njihove molitve in nam odpustil.
20. Zakaj bi morali izpovedovati svoje grehe in moliti drug za drugega?
20 Z ‚izpovedovanjem grehov drug drugemu‘ lahko preprečimo nadaljnje grešenje. Tako smo lahko tudi sočutnejši med seboj, kar pa nas bo navedlo, da bomo ‚molili drug za drugega‘. Prepričani smo lahko, da bo to dobro, saj molitev »pravičnega«, ki veruje in je v Božjih očeh pravičen, pri Jehovu mnogo zmore. (1. Petrov 3:12) Prerok Elija je imel podobne slabosti kot mi, toda njegove molitve so bile uslišane. Molil je in deževalo ni tri leta in pol. Ko pa je zopet molil, je začelo deževati. (1. kraljev 17:1; 18:1, 42–45; Lukež 4:25)
21. Kaj nam bo morda uspelo, če sokristjan »zabrede od resnice«?
21 Kaj pa, če kdo v občini »zabrede od resnice«, če skrene stran od pravilnega pouka in vedenja? Morda mu lahko z biblijskimi nasveti, molitvijo in še kako drugače pomagamo, da se odvrne od napačnega početja. Če nam to uspe, bo ostal pod Kristusovo odkupnino ter se obvaroval pred duhovno smrtjo in obsodbo k uničenju. Če torej pomagamo prestopniku, pokrijemo množico njegovih grehov. In ko se grešnik, ki je pokaran, vrne s svojega napačnega pota, se pokesa in prosi odpuščanja, smo veseli, da smo prispevali k pokritju njegovih grehov. (Psalm 32:1, 2; Juda 22, 23)
Za vsakega nekaj
22., 23. Kako bi morale na nas vplivati Jakobove besede?
22 Jakobovo pismo vsebuje nekaj koristnega za vsakega od nas. Pove nam, kako se spoprijeti s preskušnjami, svari nas pred pristranskostjo ter nas spodbuja k dobrim delom. Jakob nas tudi spodbuja, naj nadziramo jezik, se upiramo svetnemu vplivu in delamo za mir. Prav tako bi nas njegove besede morale navesti k potrpežljivosti in molitvam.
23 Res je, da so Jakobovo pismo prvotno dobili zgodnji maziljeni kristjani. Vendar pa bi morali tudi vsi mi dopustiti, da bi nam v njem zapisani nasveti pomagali oklepati se vere. Jakobove besede nam lahko okrepijo vero, ki nas navaja k odločni dejavnosti v Božji službi. Skratka, to od Boga navdihnjeno pismo nam vgrajuje zdržljivo vero, ki pa nas vzgaja v potrpežljive Priče za Jehova, vztrajne v molitvi, zdaj ob ‚navzočnosti Gospoda‘ (NW), Jezusa Kristusa.
Kaj bi odgovorili?
◻ Zakaj so nekateri zgodnji kristjani morali spremeniti svoje mišljenje in vedenje?
◻ Kako Jakob svari bogate?
◻ Zakaj bi morali biti potrpežljivi?
◻ Zakaj bi morali redno moliti?
[Navedba vira slike na strani 19]
Pictorial Archive (Near Estern History) Est.
[Slika na strani 23]
Nekateri zgodnji kristjani bi morali biti potrpežljivejši do sovernikov
[Slika na strani 24]
Kristjani morajo biti potrpežljivi, ljubeznivi in vztrajni v molitvi