,Pokliči starešine‘

»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine cerkve.« (JAKOB 5:14, EI-74)

 1., 2. a) V kako nevarnem položaju so zdaj Jehovovi služabniki in kako se morda počutijo? b) Na katera vprašanja je treba odgovoriti?

ŽIVIMO v ,hudih časih‘. Ljudje so sebični, pridobitniški, bahavi in tako so ti ,poslednji dnevi‘ še težji (2. Timoteju 3:1-5, EI). Kristjanom v tej hudobni stvarnosti pretijo tri nevarnosti: Satan Hudič, brezbožni človeški svet ter lastne podedovane grešne težnje (Rimljanom 5:12; 1. Petrov 5:8; 1. Janezov 5:19).

² Zaradi teh nevarnosti se morda včasih počutimo preobremenjeni. Na kaj se lahko opremo in kaj nam lahko pomaga vztrajati? H komu se lahko obrnemo po vodstvo, ko se moramo odločiti kaj o krščanskih dejavnostih in čaščenju?

Pomoč je dosegljiva

 3. Kaj nas tolaži in pomirja ter kako?

³ Spoznanje, da je Jehova Vir naše moči, nas tolaži in pomirja (2. Korinčanom 1:3, 4; Filipljanom 4:13). Psalmist David, ki je občutil Božjo pomoč, je izjavil: »Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj in bo ukrepal.« »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 37:5, Krašovec; 55:22) Bodimo hvaležni za takšno podporo!

 4. Kako nas tolažita Peter in Pavel?

⁴ Tolaži nas lahko tudi spoznanje, da v boju z nadlogami in nevarnostmi nismo sami. Apostol Peter je opominjal sokristjane: »Njemu [Satanu Hudiču] se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« (1. Petrov 5:9) Seveda želijo vsi kristjani trdno stati v veri. Včasih morda čutimo, da »od vseh strani pritiskajo na nas«, kakor je dejal apostol Pavel. Vendar on ni bil ,utesnjen‘. Tudi mi smo morda v težavah, ,pa še najdemo pot‘. Četudi smo preganjani, »nismo zapuščeni«. Če ,nas mečejo ob tla‘, »nismo pobiti«. »Zato ne zgubljamo poguma.« »Ne gledamo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi.« (2. Korinčanom 4:8, 9, 16, 18, EI) Kako to zmoremo?

 5. Na katere tri načine nam pomaga Jehova?

⁵ Jehova, ki ,posluša molitve‘, pomaga na tri načine (Psalm 65:2; 1. Janezov 5:14). Prvič, vodi nas s svojo navdihnjeno besedo Biblijo (Psalm 119:105; 2. Timoteju 3:16). Drugič, njegov sveti duh nam daje moč, da izpolnjujemo Božjo voljo (primerjaj Dejanja apostolov 4:29-31). Tretjič, Jehovova zemeljska organizacija nam vedno rada priskoči na pomoč. Kaj moramo napraviti, da bi bili deležni te pomoči?

»Ljudje darovi«

 6. Za kakšno pomoč je Jehova poskrbel v Taberi in kako?

⁶ Dogodek iz časa preroka Mojzesa nam pomaga ceniti Jehovovo ljubečo skrb za pomoč njegovim služabnikom. Zgodilo se je v Taberi; to ime pomeni »ogenj, požar, plamen«. Tam v sinajski pustinji je Bog povzročil, da je ogenj požrl godrnjave Izraelce. ,Mešana drhal‘, ki se je ob izhodu iz Egipta pridružila izraelskemu ljudstvu, je zdaj skupaj z Izraelci godrnjala čez hrano, ki jim jo je dajal Bog. Mojzes je opazil Božjo jezo, čutil pa se je tudi preobremenjen zaradi odgovornosti za vse ljudstvo, zato je vzkliknil: »Ne morem sam nositi vsega tega ljudstva, ker mi je pretežko. Ako pa hočeš tako z menoj ravnati, rajši me, prosim, usmrti, če sem našel usmiljenje v tvojih očeh, da ne gledam nesreče svoje!« (4. Mojzesova 11:1-15) Kako je odgovoril Jehova? Postavil je »sedemdeset mož iz starejšin ljudstva« in jih napolnil s svetim duhom, tako da so lahko ustrezno pomagali Mojzesu (4. Mojzesova 11:16, 17, 24, 25). Tako je bila pomoč Izraelcem in ,mešani drhali‘ laže dosegljiva (2. Mojzesova 12:38).

 7., 8. a) Kako je Jehova v staroveškem Izraelu priskrbel »ljudi darove«? b) Kako je v prvem stoletju Pavel uporabil Psalm 68:18?

⁷ Ko so Izraelci že veliko let živeli v Obljubljeni deželi, se je Jehova simbolično naselil na Sionu, Jeruzalem pa napravil za glavno mesto Davidovega kraljestva, ki je bilo podoba nečesa večjega. David je v hvalo Bogu, ,Vsemogočnemu‘ zapel: »Šel si na višavo, s seboj peljal ujetnike, prejel si v dar ljudi.« (Psalm 68:15, 19, EI, v NW 68:14, 18) Ljudje, ki so jih Izraelci ujeli med zavzemanjem Obljubljene dežele, so res pomagali levitom pri njihovem delu (Ezra 8:20).

⁸ V prvem stoletju n.š. je krščanski apostol Pavel opozoril na preroško spolnitev psalmistovih besed. Takole je napisal: »Vsakomur izmed nas pa je bila dana milost po meri, s kakršno nas je obdaroval Kristus. Zato je rečeno: ,Povzpel se je v višine in odpeljal s sabo ujetnike, dal je darove ljudem [»dal je ljudi darove«, po NW].‘ Kaj pa pomeni beseda ,Povzpel se je‘, če ne to, da se je prej spustil na zemljo? On, ki se je spustil na zemljo, je isti, ki se je vzdignil čez vsa nebesa, da bi napolnil vse stvarstvo.« (Efežanom 4:7-10, EI) Kdo je ta? Nihče drug ko Jehovov zastopnik, Večji David in Mesijanski kralj Jezus Kristus. Njega je Bog obudil in ga »visoko povišal« (Filipljanom 2:5-11).

 9. a) Kdo so bili v prvem stoletju ,ljudje darovi‘? b) Kdo so sodobni ,ljudje darovi‘?

⁹ Kdo pa so ti ,ljudje darovi‘ (ali ,darovi, namreč ljudje‘)? Pavel pojasnjuje, da je Božji Glavni zastopnik »dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo« (Efežanom 4:11, 12, Jere, Pečjak, Snoj). Vsi Kristusovi sledilci, apostoli, preroki, evangelisti, pastirji in učitelji, so svoje delo opravljali pod teokratičnim vodstvom (Lukež 6:12-16; Dejanja apostolov 8:12; 11:27, 28; 15:22; 1. Petrov 5:1-3). Danes duhovno usposobljeni starešine, postavljeni po svetem duhu, nadzorujejo približno 70.000 občin Jehovovih prič po svetu. Ti so naši ljudje darovi (Dejanja apostolov 20:28). Oznanjevanje Kraljestva se po vsem svetu bliskovito širi in vse več bratov »se poteguje za predstojniško službo« in sprejema njene odgovornosti (1. Timoteju 3:1, EI). Ko so postavljeni, tudi oni postanejo ljudje darovi.

10. Kako Izaijev opis ,knezov‘ ustreza vlogi današnjih krščanskih starešin?

¹⁰ Krščanski starešine, ljudje darovi, ustrezajo opisu preroka Izaija, v katerem je napovedal vlogo ,knezov‘, upraviteljev pod vlado Kraljestva. Vsak od njih mora biti »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki voda na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi« (Izaija 32:1, 2). To kaže, kakšna opora morajo biti ti ljubeči postavljeni nadzorniki. Kako ti lahko njihova pomoč najbolj koristi?

Prevzeti pobudo

11. Kje lahko poiščemo pomoč, če duhovno slabimo?

¹¹ Človek, ki se utaplja, nagonsko kliče na pomoč. Nič ne pomišlja. Ko gre za glavo, vsakdo stori to brez obotavljanja. Ali ni kralj David velikokrat klical na pomoč Jehova (Psalm 3:4; 4:1; 5:1-3; 17:1, 6; 34:6, 17-19; 39:12)? Kadar duhovno slabimo, morda se nas loteva obup, molimo k Jehovu in ga rotimo, naj nas vodi s svojim svetim duhom (Psalm 55:22; Filipljanom 4:6, 7). Tolažbo iščemo tudi v Svetem pismu (Rimljanom 15:4). V krščanskih izdajah družbe Watch Tower iščemo praktične nasvete. Tako lahko velikokrat sami rešimo svoje težave. Če pa se čutimo preveč izčrpani od težav, lahko za nasvet poprosimo postavljene občinske starešine. Včasih je res potrebno, da ,pokličemo starešine‘. Zakaj naj pokličemo krščanske starešine? Kako lahko pomagajo tistim, ki potrebujejo duhovno pomoč?

12.–14. a) Kaj je pametno narediti, ko zbolimo? b) Kakšno ravnanje svetuje ,bolnim‘ kristjanom Jakobov list 5:14? c) Na kakšno bolezen se nanaša Jakobov list 5:14 in zakaj tako odgovarjaš?

¹² Kadar zbolimo, počivamo, da bi si naše telo laže opomoglo. Če pa je bolezen trdovratna, poiščemo ustrezno zdravniško pomoč. To je pametno. Ali ne bi morali ravnati enako, kadar duhovno oslabimo?

¹³ Poglejmo, kaj nam glede tega svetuje učenec Jakob: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine cerkve in naj ga v Gospodovem imenu z oljem mazilijo ter nad njim molijo.« (Jakob 5:14, EI-74) Na katero bolezen je mislil Jakob? Nekateri razlagalci Biblije sklepajo, da gre za telesno bolezen; pri tem se opirajo na dejstvo, da je bilo tedaj mazanje z oljem običajna zdravniška praksa (Lukež 10:34). Menijo še, da je Jakob meril na čudežna ozdravljanja s posebnim darom zdravljenja. Kaj pa pove sobesedilo?

¹⁴ Jakob primerja ,dobro voljo‘ in ,trpljenje‘. To nakazuje, da je govoril o duhovni bolezni (Jakob 5:13). Poklicati bi bilo treba »starešine cerkve«, ne zdravnike ali tiste, ki imajo čudežni dar zdravljenja. In kaj naj ti napravijo? Jakob je dejal: »Molijo naj nad njim . . . In molitev vere bo pomagala bolniku.« (Jakob 5:14, 15; primerjaj Psalm 119:9-16) Prepričljiv dokaz, da je Jakob mislil na duhovno bolezen, je dejstvo, da je upanje na ozdravitev povezal z izpovedjo grehov: »Izpovedujte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite.« Če je kdo duhovno bolan, ker je storil težek greh, je okrevanje možno pričakovati le, če se odzove na opomin Božje besede, se pokesa in spreobrne od svoje grešne poti (Jakob 5:16; Dejanja apostolov 3:19).

15. Kakšno ukrepanje priporoča Jakobov list 5:13, 14?

¹⁵ V Jakobovem nasvetu opazimo še nekaj. Če kristjan trpi, »naj moli«. Če je dobre volje, »naj prepeva hvalnice«. Vsakršne razmere — naj človek trpi ali je dobre volje — terjajo ukrepanje. V takšnih razmerah je potrebno moliti, v drugačnih veselo peti. Kaj je torej pričakovati, ko Jakob vpraša: »Je . . . kdo bolan med vami?« Ponovno priporoči odločno ukrepanje, pravzaprav pobudo: »Naj pokliče starešine cerkve.« (Psalm 50:15; Efežanom 5:19; Kološanom 3:16)

Kako »starešine« pomagajo

16., 17. Kako nam lahko starešine pomagajo uporabiti biblijska načela?

¹⁶ Včasih se nam zdi težko ugotoviti, kako naj biblijska načela uporabimo v svojih razmerah. V takšnem položaju se lahko krščanski starešine izkažejo za dragocen vir pomoči. Lahko, na primer, molijo za duhovno bolnega in ga ,mazilijo z oljem v Jehovovem imenu‘ s spretno rabo blažilnih napotkov iz Božje besede. Tako veliko pripomorejo k duhovnemu okrevanju (Psalm 141:5). Pogosto potrebujemo le potrditev, da prav razmišljamo. Pogovor z izkušenim krščanskim starešinom nas bo okrepil, da bomo še bolj odločeni delati, kar je prav (Pregovori 27:17).

¹⁷ Krščanski starešine morajo, ko jih kdo pokliče, ,tolažiti malodušne‘. Poleg tega bodo ,podpirali slabotne [in] bodo potrpežljivi z vsemi‘ (1. Tesaloničanom 5:14, EI). Takšen zaupen in razumevajoč odnos med ,starešinami‘ in ,slabotnimi‘ veča možnosti za popolno duhovno okrevanje.

Osebna odgovornost in molitev

18., 19. Kakšno vlogo imajo krščanski starešine glede na List Galatom 6:2, 5?

¹⁸ Krščanski starešine morajo prevzeti odgovornost za Božjo čredo. Čredo morajo podpirati. Pavel je, na primer, dejal: »Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan. Drug drugega nosite bremena, in tako izpolnite postavo Kristusovo.« Apostol je napisal tudi tole: »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:1, 2, 5)

¹⁹ Kako lahko nosimo bremena drug drugemu, pa vseeno vsak svoje breme? Odgovor najdemo v različnem pomenu grških besed, ki sta prevedeni kot »bremena« in »breme«. Če kristjan zaide v duhovne težave, ki ga zelo obremenijo, mu bodo starešine in soverniki pomagali; tako mu bodo pomagali nositi njegova »bremena«. Toda pričakuje se, da bo vsakdo sam nosil svoje »breme« odgovornosti pred Bogom.a Starešine radi nosijo »bremena« svojih bratov: spodbujajo jih, svetujejo po Svetem pismu in molijo. Vseeno pa ne nosijo našega osebnega »bremena« duhovne odgovornosti (Rimljanom 15:1).

20. Zakaj ne bi smeli zanemarjati molitve?

²⁰ Molitev je bistvena in je ne bi smeli zanemarjati. Mnogi duhovno bolni kristjani le stežka molijo. Kakšen je rezultat, ko starešine v veri molijo za duhovno bolehnega človeka? »Gospod ga ozdravi,« dvignil ga bo iz malodušja ter ga okrepil, da bo hodil po resnici in pravičnosti. Duhovno bolan kristjan ima morda napačno gledišče, ni pa rečeno, da je hudo grešil, saj je Jakob dejal: »Ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.« Svetopisemski nasvet starešin in iskrena molitev včasih spodbudijo duhovno oslabelega, da prizna težke grehe, in se pokesa. Tedaj mu lahko Bog odpusti (Jakob 5:15, 16).

21. a) Zakaj nekateri kristjani oklevajo poklicati starešine? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²¹ Vestni starešine imajo veliko dela, če hočejo ustrezno nadzirati krščansko občino, ko se vanjo zgrinja množica novih. Ti ljudje darovi so res sijajna Jehovova priprava, v pomoč nam, da bi laže zdržali v teh težkih časih. Nekateri kristjani pa oklevajo prositi starešine za pomoč, misleč da so ti bratje prezaposleni ali preobteženi s problemi. Naslednji članek nam bo pomagal spoznati, da ti možje radi pomagajo, saj z veseljem opravljajo podpastirsko delo v krščanski občini.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kakšno trojno pomoč nam priskrbi Jehova, ko se znajdemo v težavah?

◻ Kdo so sodobni ,ljudje darovi‘?

◻ Kdaj bi morali poklicati starešine?

◻ Kakšno pomoč lahko pričakujemo od krščanskih starešin?

[Slika na strani 15]

Ali se veseliš duhovnih koristi, ki jih prinašajo molitev, preučevanje Biblije in pomoč krščanskih starešin?