Kljub preskušnjam se oklepajte vere!

»V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje.« (JAKOB 1:2, Ekumenska izdaja)

 1. Navzlic čemu služi Jehovu njegovo ljudstvo v veri in z »radostnim srcem«?

JEHOVU pripadniki njegovega ljudstva služijo kot Priče, z vero vanj in z »radostnim srcem«. (5. Mojzesova 28:47; Izaija 43:10) Tako mu služijo navzlic mnogim preskušnjam, ki jih morajo prenašati. Ob vsem tem pa se tolažijo z besedami: »V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje, saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost.« (Jakob 1:2, 3, EI)

 2. Kaj vemo o piscu Jakobovega lista?

² Te besede je okoli leta 62 n. š. napisal učenec Jakob, polbrat Jezusa Kristusa. (Marko 6:3) Jakob je bil starešina v jeruzalemski občini. On, Kefa (Peter) in Janez »so veljali za stebre« v občini, bili so ji v močno, trdno oporo. (Galatom 2:9) Ko so okoli leta 49 n. š. ‚apostoli in starešine‘ dobili vprašanje o obrezi, je prav Jakob na temelju Pisem dal predloge, ki jih je nato sprejel tudi ves vodstveni organ v prvem stoletju. (Dejanja 15:6–29)

 3. Katere probleme so med drugim imeli kristjani v prvem stoletju in kako nam lahko Jakobov list kar najbolj koristi?

³ Jakob, skrben duhovni pastir, je ‚poznal stanje svoje drobnice‘. (Pregovori 27:23, EI) Zavedal se je, da so kristjani takrat šli skozi resne preskušnje. Nekateri so denimo dajali prednost bogatim in bi zato morali spremeniti svoje mišljenje. Več je bilo tudi takih, ki jim je čaščenje bila le gola formalnost. Nekateri pa so delali škodo s svojim nebrzdanim jezikom. Posvetni duh je na občino res kvarno vplival in mnogi so postali nepotrpežljivi ter nehali moliti. Skratka, nekateri kristjani so duhovno zboleli. Jakobov list vse to krepilno obravnava, in njegov nasvet je danes ravno tako uporaben, kot je bil v prvem stoletju n. š. Preučimo ta list, kot da bi bil namenjen nam osebno; tako bomo veliko pridobili.a

Kadar smo v preskušnjah

 4. Kako naj bi gledali na preskušnje?

⁴ Jakob nam pove, kako naj gledamo na preskušnje. (Jakob 1:1–4, EI) Nič ne omenja svojih sorodniških vezi z Božjim Sinom. Zase ponižno pravi »služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa«. Piše pa ‚dvanajstim rodovom‘ duhovnega Izraela, ki so ,razseljeni‘, in sicer najprej zaradi preganjanja. (Dejanja 8:1; 11:19; Galatom 6:16; 1. Petrov 1:1) Kot kristjani smo tudi mi preganjani in lahko ‚pridemo v različne preskušnje‘. Toda če si zapomnimo, da nam prestane preskušnje okrepijo vero, si bomo ‚šteli v veliko veselje‘, kadar nas bodo te zadele. Če takrat ostanemo značajni do Boga, bo to pomenilo trajno srečo.

 5. Katere so lahko naše preskušnje in kaj se zgodi, če jih uspešno zdržimo?

⁵ Preskušnje, ki nas zadevajo, so nadloge, ki jih prenašajo vsi ljudje. Takšna nadloga je lahko denimo slabo zdravje. Bog sicer danes čudežno ne zdravi, toda odgovarja, če ga v molitvi prosimo za modrost in trdnost, ki sta potrebni v bolezni. (Psalm 41:1–3) Trpimo pa tudi zaradi pravičnosti, ker smo kot priče za Jehova preganjani. (2. Timoteju 3:12; 1. Petrov 3:14) Če takšne preskušnje uspešno zdržimo, je naša vera dokazana in »preskušana«. In ko ta izbojuje zmago, to »poraja stanovitnost«. S takšno, v preskušnjah okrepljeno vero, potem laže zdržimo preskušnje, ki nas morda doletijo kdaj kasneje.

 6. Kako lahko ‚zdržljivost v polnosti deluje v nas‘ in kaj določnega lahko storimo, kadar bi bili v preskušnji?

⁶ Jakob še pravi: »Stanovitnost [zdržljivost, NW] pa naj v polnosti deluje v vas.« Če pustimo preskušnji, da gre svojo pot, če je ne skušamo na hitro in morda nesvetopisemsko končati, bo zdržljivost opravila svoje ,delo‘: postali bomo kristjani v polnem pomenu, ne bo nam manjkalo vere. In če ob preskušnji odkrijemo kakšno slabost, bi se morali zateči po pomoč k Jehovu, da bi nam jo pomagal odpraviti. Kaj če je preskušnja skušnjava k spolni nemorali? Molimo o tem problemu in nato ravnajmo v skladu z molitvami. Morda bomo morali zamenjati delovno mesto ali pa storiti kaj drugega, da bi ostali do Boga značajni. (1. Mojzesova 39:7–9; 1. Korinčanom 10:13)

Iskanje modrosti

 7. Kaj nam lahko pomaga spoprijemati se s preskušnjami?

⁷ Jakob nam pove, kaj storiti, če ne vemo, kako se spoprijeti s preskušnjo. (Jakob 1:5–8) Jehova nas ne bo grajal, če bomo v veri prosili, ker bi nam manjkalo modrosti. Pomagal nam bo na preskušnjo prav gledati in v njej zdržati. Morda nas bo kdo od sovernikov spomnil na kakšen svetopisemski stavek ali pa bomo nanj opozorjeni, ko bomo preučevali Biblijo. Mogoče bo Bog vse vodil tako, da bomo uvideli, kaj nam je narediti. Morda nas bo vodil Božji duh. (Lukež 11:13) Da pa bi bili vsega tega deležni, se seveda moramo oklepati Boga in njegovega ljudstva. (Pregovori 18:1)

 8. Zakaj dvomljivec ne dobi ničesar od Jehova?

⁸ Modrost, da bomo lahko premagovali preskušnje, pa nam bo Jehova dal takrat, če ‚prosimo v veri in nič ne dvomimo‘. Dvomljivec je namreč »podoben valu morskemu, ki ga veter [nepredvidljivo] žene in premetava«. Če smo namreč duhovno tako nestabilni, ‚ne mislimo, da bomo kaj dobili od Gospoda‘. Zato v molitvi, pa tudi sicer, ne bodimo »dvojnih misli« in ‚nestanovitni‘. Verujmo Jehovu, Viru modrosti. (Pregovori 3:5, 6)

Bogati in revni se lahko ponašajo

 9. Zakaj se imamo vsi Jehovovi častilci za kaj ponašati?

⁹ Tudi če je naša preskušnja revščina, si zapomnimo, da se imajo vsi kristjani za kaj ponašati oziroma veseliti, bogati in nizki oziroma revni. (Jakob 1:9–11) Večina maziljencev ni bila ravno gmotno premožnih, predno je začela slediti Jezusu, pa še svet jih je zaničeval. (1. Korinčanom 1:26) Vseeno pa so se lahko ponašali s svojo ‚visokostjo‘, položajem kraljestvenih sodedičev. (Rimljanom 8:16, 17) Po drugi strani pa bogati, ki so bili nekoč spoštovani, zdaj kot Kristusovi sledilci doživljajo ‚ponižanje‘, saj jih svet prezira. (Janez 7:47–52; 12:42, 43) Vendar pa se vsi Jehovovi služabniki lahko ponašamo, saj se svetno bogastvo in visok položaj ne moreta meriti z duhovnim bogastvom, ki ga uživamo. In kako hvaležni smo lahko, da med nami ni prostora za bahanje s svojim družbenim položajem! (Pregovori 10:22; Dejanja 10:34, 35)

10. Kako bi moral kristjan gledati na gmotno bogastvo?

¹⁰ Jakob nam pomaga uvideti, da naše življenje ni odvisno od bogastva in svetnih dosežkov. Kakor cvet kljub svoji lepoti uvene na ‚sončevi vročini‘, tako tudi bogatinu bogastvo ne more podaljšati življenja. (Psalm 49:6–9; Matevž 6:27) Umre lahko prav med opravljanjem svojih ‚podjetij‘, morda pri kakšnem poslu. Zato je zelo pomembno ‚bogatiti se v Bogu‘ in narediti vse, kar moremo, v prid dela za Kraljestvo. (Lukež 12:13–21; Matevž 6:33; 1. Timoteju 6:17–19)

Blagor tistim, ki zdržijo preskušnjo

11. Kaj čaka tiste, ki se oklepajo vere, tudi v preskušnjah?

¹¹ Vsi, bogati in revni, smo lahko veseli le, če zdržimo preskušnje, ki jih imamo. (Jakob 1:12–15, EI) Če jih zdržimo, tako da naša vera ostane nepoškodovana, smo lahko srečni, saj je radost delati tisto, kar je prav v Božjih očeh. Z duhom rojeni kristjani dobijo za to, če se oklepajo vere vse do smrti, »krono življenja«, nesmrtnost v nebesih. (Razodetje 2:10; 1. Korinčanom 15:50) Če pa imamo zemeljsko upanje in obdržimo vero v Boga, lahko upamo na večno življenje na rajski zemlji. (Lukež 23:43, NW; Rimljanom 6:23) Kako dober je Jehova do vseh, ki vanj verujejo!

12. Zakaj ne bi smeli reči: »Bog me skuša,« kadar smo v težavah?

¹² Pa nas morda Jehova sam preskuša s težavami? Ne. Nikoli ne bi smeli reči: »Bog me skuša.« Jehova nas ne napeljuje h grehu, ampak gleda, kako bi nam pomagal, nam dal moči, ki jo potrebujemo, da bi v preskušnjah zdržali, če seveda ostanemo trdni v veri. (Filipljanom 4:13) Bog je svet, zato nas ne postavlja tja, kjer bi se teže ogibali slabih del. Če se po svoji krivdi znajdemo na mestu, ki Bogu ni všeč, in se pregrešimo, ne smemo kriviti njega. »Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.« Jehova morda res dopusti preskušnjo, da bi nas v naše dobro discipliniral, toda ne skuša nas s kakšnim zlobnim namenom. (Hebrejcem 12:7–11) Satan nas lahko skuša k slabemu, Bog pa nas tega zlobneža lahko reši. (Matevž 6:13)

13. Kaj se lahko zgodi, če ne zavrnemo napačne želje?

¹³ Ker pa lahko takšna ali drugačna okoliščina v nas zbudi napačno željo, ki bi nas lahko napeljala h grehu, bi morali moliti. Jakob pravi: »Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.« Nikakor ne moremo za svoj greh kriviti Boga, če smo v srcu negovali grešno poželenje. Če napačne želje ne odpravimo, ta »spočne«, se razvija v srcu in naposled »rodi greh«. Storjeni greh pa »rodi smrt«. Kot vidimo, moramo varovati svoje srce in se upirati grešnim nagnjenjem. (Pregovori 4:23) Kajn je bil posvarjen, da greh preži nanj, pa se mu ni uprl. (1. Mojzesova 4:4–8) Torej, kaj tedaj, če uberemo kakšno nesvetopisemsko pot? Vsekakor bi morali biti hvaležni krščanskemu starešinu, če nam hoče pomagati v pravi stan, tako da ne bi grešili proti Bogu. (Galatom 6:1)

Bog – Vir dobrega

14. V katerem pogledu lahko rečemo, da so Božja darila ‚popolna‘?

¹⁴ Zapomniti si moramo, da Jehova ni Vir preskušenj, temveč dobrega. (Jakob 1:16–18) Jakob sovernike nagovori z ‚ljubljeni bratje‘ in pokaže, da je Bog Dajalec ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. Jehovova duhovna in gmotna darila so ‚popolna‘ oziroma dovršena, nič jim ne manjka. Prihajajo »od zgoraj«, od tam, kjer prebiva Bog, iz nebes. (1. kraljev 8:39) Jehova je ‚Oče luči‘, sonca, meseca in zvezd. Daje pa nam tudi duhovno luč in resnico. (Psalm 43:3; Jeremija 31:35; 2. Korinčanom 4:6) Bog ni tako kot sonce, ki z gibanjem zdaj tu zdaj tam povzroči senco in je v zenitu le točno opoldan, Bog je vedno najvišje, vedno daje dobro. Prepričani smo lahko, da nas bo ustrezno opremil za spoprijemanje s preskušnjami, če bomo le popolnoma izkoristili vse, kar je duhovnega pripravil po svoji Besedi ter ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45, NW)

15. Katero je eno od Jehovovih najodličnejših daril?

¹⁵ Katero pa je Božje najodličnejše darilo? To, da je po svetem duhu, povezanem z dobro novico oziroma ‚besedo resnice‘, rodil duhovne sinove. Ti duhovno rojeni so »neka prvina«, izvoljeni izmed ljudi za nebeško »kraljestvo in za duhovnike«. (Razodetje 5:10; Efežanom 1:13, 14) Jakob je morda ob tem imel v mislih ječmenove prvine, ki so jih darovali 16. nisana, torej na dan, ko je bil obujen Jezus, in na dva pšenična hleba, ki so ju darovali na binkoštni dan, ko je bil izlit sveti duh. (3. Mojzesova 23:4–11, 15–17) Jezus je tako bil prvina, njegovi sodediči pa »neka prvina«. Kaj pa, če imamo zemeljsko upanje? Vedno mislimo nanj, pa se bomo laže oklepali vere v Dajalca ‚vsakega dobrega daru‘, ki je vse pripravil, da bo pod kraljestveno vlado mogoče večno živeti.

Bodite »delavci besede«

16. Zakaj naj bi bili ‚hitri za poslušanje in počasni za govorjenje in jezo‘?

¹⁶ Bodisi da prav zdaj preživljamo preskušnje naše vere bodisi da ne, moramo biti »delavci besede«. (Jakob 1:19–25) Biti moramo ‚hitri za poslušanje‘ Božje Besede, torej poslušni delavci besede. (Janez 8:47) Po drugi strani pa bodimo ‚počasni za govorjenje‘, in vselej skrbno pretehtajmo svoje besede. (Pregovori 15:28; 16:23) Jakob nas morda hoče opomniti, naj ne sklenemo prehitro, da so naše preskušnje od Boga. Svetuje nam tudi, naj bomo ‚počasni za jezo; kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje‘. Če nas kdo z besedami ujezi, se malo ‚upočasnimo‘, da ne bi odgovorili z zlobo. (Efežanom 4:26, 27) Jezavost, zaradi katere imamo lahko sami težave in z njo tudi drugim povzročimo preskušnje, nikakor ne prispeva k vedenju, ki se spodobi za nekoga, ki veruje v našega pravičnega Boga. Če pa smo ‚polni razuma‘, smo tudi »počasni za jezo« ter priljubljeni bratom in sestram. (Pregovori 14:29)

17. Kaj se zgodi, če iz srca in misli odstranimo hudobnost?

¹⁷ Gotovo se moramo tudi očistiti ‚sleherne nesnage‘, vsega, kar se studi Bogu in prispeva k jezi. Tudi ‚obilnost hudobnosti [moramo] odložiti‘. Vsi bi iz svojega življenja morali očistiti že najmanjšo nečistost mesa ali pa duha. (2. Korinčanom 7:1; 1. Petrov 1:14–16; 1. Janezov 1:9) Če iz srca in misli odstranimo hudobnost, laže ‚v krotkosti sprejmemo vsajeno besedo [resnice]‘. (Dejanja 17:11, 12) Ni pomembno, kako dolgo smo že kristjani, dopustiti moramo, da se nam vsaja vedno več svetopisemske resnice. Zakaj? Ker vsajena beseda po Božjem duhu oblikuje »novo osebnost«, ki je potrebna za rešitev. (Efežanom 4:20–24, NW)

18. Kako se nekdo, ki je le poslušalec besede, razlikuje od tistega, ki je tudi njen delavec?

¹⁸ Kako pa pokažemo, da je ta beseda naše vodilo? Tako da smo poslušni »delavci besede in ne samo poslušalci«. (Lukež 11:28) »Delavci« imajo vero, ki spodbuja k delom, kot sta goreča dejavnost v krščanski strežbi in redno sodelovanje na shodih Božjega ljudstva. (Rimljanom 10:14, 15; Hebrejcem 10:24, 25) Kdor pa je samo poslušalec besede, »je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje«. Pogleda se, odide in pozabi, kaj bi na sebi moral še popraviti. Mi pa smo »dalavci besede«, zato pozorno preučujemo in ubogamo Božjo »popolno postavo«, ki zajema vse, kar Bog od nas zahteva. Svoboda, ki jo tako uživamo, pa je čisto nekaj drugega od sužnjevanja grehu in smrti, saj vodi v življenje. Zato, ‚vztrajajmo v tej popolni postavi‘, jo stalno temeljito preiskujmo in ubogajmo. Samo pomislimo! Kot ,izvrševalci in ne pozabljivi poslušalci‘ bomo lahko deležni radosti, ki je rezultat Božje naklonjenosti. (Psalm 19:7–11)

Veliko več od formalne pobožnosti

19., 20. a) Kaj po Jakobovem listu 1:26, 27 čista pobožnost oziroma čaščenje od nas zahteva? b) Naštejte nekatere zglede neomadeževanega čaščenja.

¹⁹ Če želimo uživati božjo naklonjenost, si moramo zapomniti, da prava pobožnost oziroma pravo čaščenje ni le formalnost. (Jakob 1:26, 27, EI) Sami morda mislimo, da smo dobri, ‚pobožni‘ častilci Jehova. Vendar tisto, kar resnično šteje, je to, kako nas oceni on sam. (1. Korinčanom 4:4) Morda imamo to resno slabost, da ne znamo ‚brzdati svojega jezika‘. Varamo se, če mislimo, da je Bog zadovoljen z našim čaščenjem, če obrekujemo druge, govorimo laži, ali kako drugače zlorabljamo jezik. (3. Mojzesova 19:16; Efežanom 4:25) Prav gotovo ne želimo, da bi bila naša »pobožnost« zaradi česarkoli »prazna«, Bogu nesprejemljiva.

²⁰ Resda se Jakob ni dotaknil prav vsakega vidika, ki spada k čisti pobožnosti oziroma čaščenju, toda omenil je ‚oskrbovanje sirot in vdov v njihovi stiski‘. (Galatom 2:10; 6:10; 1. Janezov 3:18) Krščanska občina posveča pozornost še zlasti skrbi za vdove. (Dejanja 6:1–6; 1. Timoteju 5:8–10) Sodelujmo z Bogom, ki je Zaščitnik vdov in sirot, tako da naredimo vse, kar moremo, da bi jim pomagali duhovno in gmotno. (5. Mojzesova 10:17, 18) Čista pobožnost oziroma čaščenje pomeni tudi ‚ohraniti se neomadeževan od sveta‘, nepravične človeške družbe, ki leži v Satanovi oblasti. (Janez 17:16; 1. Janezov 5:19) Zatorej ne popustimo svetnemu brezbožnemu vedenju. Tako bomo lahko oslavili Jehova in bili koristni v njegovi službi. (2. Timoteju 2:20–22)

21. Kateri vprašanji glede Jakobovega lista, še velja pretehtati?

²¹ Jakobov nasvet, ki smo ga doslej pregledovali, bi nam moral pomagati zdržati v preskušnjah in se oklepati vere. Še bolj bi morali ceniti ljubečega Dajalca dobrih darov. Poleg tega nam te Jakobove besede tudi pomagajo k čistemu čaščenju. Na kaj pa nas Jakob še opozarja? S čim še lahko dokažemo, da imamo pravo vero v Jehova?

[Podčrtna opomba]

Kaj bi odgovorili?

◻ Kaj nam pomaga zdržati v preskušnjah?

◻ Zakaj se kristjani lahko ponašajo navzlic preskušnjam?

◻ Kako smo lahko delavci besede?

◻ Kaj spada k čistemu čaščenju?

[Slika na strani 9]

Kadar ste v preskušnji, verujte Jehovu, da lahko odgovori na molitve

[Slike na strani 10]

»Delavci besede« po vsem svetu oznanjajo Božje kraljestvo