Kako lahko ostanemo veseli, ko doživljamo preizkušnje

1., 2. Kako naj bi gledali na preizkušnje glede na to, kar piše v Mateju 5:11?

JEZUS je svojim sledilcem obljubil, da bodo zares srečni. Tiste, ki ga ljubijo, je tudi posvaril, da bodo doživljali preizkušnje. (Mat. 10:22, 23; Luk. 6:20–23) To, da smo Kristusovi učenci, nam prinaša veselje. Kako pa se počutimo, če nam nasprotuje naša družina, nas preganja vlada ali nas naši sošolci oziroma sodelavci skušajo prisiliti, da bi naredili kaj napačnega? Povsem razumljivo je, da smo zaradi tega lahko zaskrbljeni.

² Ljudje na preganjanje običajno ne gledajo kot na razlog za veselje. Vendar nam Božja Beseda naroča ravno to. Učenec Jakob je na primer napisal, naj takrat, ko doživljamo preizkušnje, ne bomo pretirano zaskrbljeni, ampak naj si to štejemo v veselje. (Jak. 1:2, 12) Prav tako je Jezus rekel, naj bomo srečni, tudi če nas preganjajo. (Beri Matej 5:11.) Kako lahko ostanemo veseli kljub preizkušnjam? Veliko se lahko naučimo iz tega, kar je Jakob napisal kristjanom v prvem stoletju. Najprej pa preglejmo, s kakšnimi težavami so se takratni kristjani spoprijemali.

 3. Kaj se je zgodilo malo za tem, ko je Jakob postal Jezusov učenec?

³ Malo za tem, ko je Jezusov polbrat Jakob postal učenec, je v Jeruzalemu izbruhnilo preganjanje kristjanov. (Apd. 1:14; 5:17, 18) Ko so umorili učenca Štefana, so mnogi kristjani zbežali iz mesta in »se razkropili po vsej Judeji in Samaríji«, navsezadnje vse do Cipra in Antiohije. (Apd. 7:58–8:1; 11:19) Samo predstavljamo si lahko, kakšne težave so morali učenci prenašati. Vseeno so povsod, kamor so šli, goreče oznanjevali dobro novico in po celotnem rimskem imperiju so bile ustanovljene občine. (1. Pet. 1:1) Toda te kristjane so čakali še veliko težji časi.

 4. S katerimi preizkušnjami so se morali kristjani v prvem stoletju še spoprijemati?

⁴ Kristjani v prvem stoletju so se spoprijemali z različnimi preizkušnjami. Okoli leta 50 n. št. je na primer rimski cesar Klavdij ukazal, da morajo vsi Judje zapustiti Rim. Zato so morali Judje, ki so postali kristjani, zapustiti svoje domove in se preseliti drugam. (Apd. 18:1–3) Apostol Pavel je okoli leta 61 n. št. napisal, da so njegove sovernike javno zasramovali, jih zapirali in jim plenili imetje. (Heb. 10:32–34) Poleg tega so morali kristjani tako kot drugi ljudje prenašati revščino in bolezni. (Rim. 15:26; Fil. 2:25–27)

 5. Na katera vprašanja bomo odgovorili?

⁵ Ko je Jakob malo pred letom 62 n. št. napisal svoje pismo, se je povsem zavedal, s katerimi preizkušnjami se spoprijemajo njegovi bratje in sestre. Jehova ga je navdihnil, da je tem kristjanom pisal in jim dal praktične nasvete, ki so jim pomagali ostati veseli kljub preizkušnjam. Preglejmo Jakobovo pismo in odgovorimo na naslednja vprašanja: O kakšnem veselju je pisal Jakob? Zaradi česa bi lahko kristjan izgubil to veselje? In kako nam lahko modrost, vera in pogum pomagajo, da ostanemo veseli ne glede na to, s kakšnimi preizkušnjami se spoprijemamo?

 6. Zakaj smo lahko kristjani veseli kljub preizkušnjam glede na to, kar piše v Luku 6:22, 23?

⁶ Ljudje morda mislijo, da so lahko veseli le, če so zdravi, imajo veliko denarja in dobre družinske odnose. Toda veselje, o katerem je pisal Jakob, je del sadu Božjega duha in ni odvisno od posameznikovih okoliščin. (Gal. 5:22) Kristjani smo veseli oziroma imamo globok občutek zadovoljstva, ker vemo, da ugajamo Jehovu, in ker posnemamo Jezusov zgled. (Beri Luka 6:22, 23; Kol. 1:10, 11.) Tako kot svetilka ščiti plamen, ki gori v njej, tako smo tudi mi lahko veseli ne glede na to, kaj se zgodi v našem življenju. Ta plamen ne postane šibek, ko imamo težave z zdravjem ali malo denarja. Prav tako ne ugasne, ko se nam ljudje posmehujejo oziroma ko nam nasprotujejo družinski člani. Niti ne ugasne, ko to skušajo doseči naši nasprotniki, ampak vsakič gori še močneje. Preizkušnje, ki jih doživljamo zaradi naše vere, dokazujejo, da smo pravi Kristusovi učenci. (Mat. 10:22; 24:9; Jan. 15:20) Zato je Jakob lahko napisal: »Moji bratje, kadar vas doletijo raznovrstne preizkušnje, si to štejte zgolj v veselje.« (Jak. 1:2)

7., 8. Zakaj postane naša vera močnejša, ko doživljamo preizkušnje?

⁷ Jakob omeni še en razlog, zakaj smo kristjani pripravljeni prenašati tudi hude preizkušnje. Rekel je: »Iz takšne preizkušenosti vaše vere [se] razvije zdržljivost.« (Jak. 1:3) Preizkušnje lahko primerjamo z ognjem, ki ga uporabljajo pri kovanju meča iz jekla. Ko rezilo meča močno segrejejo in nato ohladijo, jeklo postane močnejše. Podobno je naša vera, ko zdržimo preizkušnje, močnejša. Zato je Jakob napisal: »Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca, da boste popolni in zdravi v vseh pogledih.« (Jak. 1:4) Ko vidimo, da je zaradi preizkušenj naša vera močnejša, jih lahko prenašamo z veseljem.

⁸ Jakob v svojem pismu tudi omeni nekaj stvari, zaradi katerih bi lahko izgubili veselje. Katere so te težave in kako jih lahko premagamo?

 9. Zakaj potrebujemo modrost?

⁹ Težava: Ko ne vemo, kaj naj bi naredili. Ko doživljamo preizkušnje, želimo, da nam Jehova pomaga sprejeti odločitve, ki mu ugajajo, koristijo našim bratom in sestram ter nam pomagajo ostati značajni. (Jer. 10:23) Da bi vedeli, kako naj ravnamo in kaj naj rečemo tistim, ki nam nasprotujejo, potrebujemo modrost. Če ne vemo, kaj bi morali narediti, se morda počutimo nemočne in lahko hitro izgubimo veselje.

10. Kaj moramo glede na besede iz Jakoba 1:5 delati, da bi dobili modrost?

¹⁰ Rešitev: Prosi Jehova za modrost. Da bi lahko preizkušnje prestali z veseljem, moramo najprej Jehova v molitvi prositi, da nam da modrost, ki jo potrebujemo, da bi sprejeli dobre odločitve. (Beri Jakob 1:5.) Kaj naj bi naredili, če imamo občutek, da Jehova ni takoj odgovoril na našo molitev? Jakob pravi, naj Boga vztrajno prosimo. Jehova nas nima za nadležne, če ga večkrat prosimo za modrost. Niti na nas ni jezen. Naš nebeški Oče z veseljem »velikodušno daje«, če ga prosimo za modrost, da bi zdržali preizkušnje. (Ps. 25:12, 13) Vidi naše težave, čuti z nami in nam želi pomagati. To je zagotovo razlog za veselje! Kako pa nam Jehova daje modrost?

11. Kaj še moramo delati, da bi si pridobili modrost?

¹¹ Jehova nam daje modrost po svoji Besedi. (Preg. 2:6) Da bi si pridobili to modrost, moramo preučevati Božjo Besedo in naše publikacije. Toda ni dovolj, da si samo pridobivamo znanje. Božjo modrost moramo uporabiti v življenju, tako da upoštevamo nasvete, ki nam jih daje Bog. Jakob je napisal: »Postanite pa izpolnjevalci besede, ne le poslušalci.« (Jak. 1:22) Ko upoštevamo Božje nasvete, postanemo bolj mirni, razumni in usmiljeni. (Jak. 3:17) Vse to nam pomaga, da se spoprimemo s preizkušnjami, ne da bi izgubili veselje.

12. Zakaj je pomembno, da dobro poznamo Sveto pismo?

¹² Božja Beseda je kot ogledalo, ki nam pomaga ugotoviti, kje se lahko še izboljšamo in kako lahko to naredimo. (Jak. 1:23–25) Med preučevanjem Božje Besede morda spoznamo, da bi morali nadzirati svojo jezo. Z Jehovovo pomočjo se lahko naučimo, kako biti blagi, ko imamo opravka z ljudmi ali težavami, ki nas lahko razjezijo. Če smo blagi, se boljše odzovemo, ko smo pod pritiskom. Jasneje razmišljamo in sprejmemo boljše odločitve. (Jak. 3:13) Zelo pomembno je, da dobro poznamo Sveto pismo!

13. Zakaj bi morali preučevati svetopisemske zglede?

¹³ Včasih šele za tem, ko naredimo napako, ugotovimo, česa ne bi smeli delati. Vendar je to težja pot. Boljši način, da si pridobimo modrost, je to, da se učimo iz dobrih in slabih odločitev drugih. Zato nas Jakob spodbuja, naj razmišljamo o svetopisemskih zgledih, kot so bili Abraham, Rahaba, Job in Elija. (Jak. 2:21–26; 5:10, 11, 17, 18) Ti zvesti Jehovovi služabniki so zdržali preizkušnje, ki bi jih lahko oropale veselja. Njihov zgled zdržljivosti pokaže, da lahko z Jehovovo pomočjo zdržimo tudi mi.

14., 15. Zakaj moramo razrešiti svoje dvome?

¹⁴ Težava: Ko imamo dvome. Včasih kaj v Božji Besedi morda težko razumemo. Ali pa nam Jehova na molitve ni odgovoril tako, kot smo si želeli. Zato se nam morda pojavijo dvomi. Če se zanje ne zmenimo, bodo oslabili našo vero in poškodovali naš odnos z Jehovom. (Jak. 1:7, 8) Zaradi tega lahko celo izgubimo upanje za prihodnost.

¹⁵ Apostol Pavel je naše upanje za prihodnost primerjal s sidrom. (Heb. 6:19) Sidro ladjo med nevihto drži na mestu, da je ne bi odneslo v skale. Toda sidro je koristno samo, če se veriga, s katero je pritrjeno na ladjo, ne strga. Tako kot rja oslabi takšno verigo, tako nerešeni dvomi oslabijo našo vero. Posameznik, ki ima dvome, bi lahko zaradi nasprotovanja izgubil vero v to, da bo Jehova izpolnil svoje obljube. Če izgubimo vero, izgubimo tudi upanje. Jakob pravi, da je »dvomljivec podoben morskemu valu, ki ga veter žene in premetava sem ter tja«. (Jak. 1:6) Takšen posameznik verjetno ne bo občutil veselja.

16. Kaj bi morali narediti, če imamo dvome?

¹⁶ Rešitev: Razreši svoje dvome in si ojačaj vero. Ne bodi neodločen. V dneh preroka Elija so Izraelci postali neodločni. Elija jim je rekel: »Kako dolgo boste omahovali na dve strani? Če je Jehova pravi Bog, pojdite za njim, če pa je to Baal, pojdite za njim.« (1. kra. 18:21) Podobno je tudi danes. Moramo si dokazati, da je Jehova pravi Bog, da je Sveto pismo njegova Beseda in da so Jehovove priče njegovo ljudstvo. (1. Tes. 5:21) Tako bomo pregnali dvome in okrepili svojo vero. Če pri tem potrebujemo pomoč, lahko prosimo starešine. Da bi pri služenju Jehovu ohranili veselje, moramo odločno ukrepati!

17. Kaj se bo zgodilo, če izgubimo pogum?

¹⁷ Težava: Ko smo potrti. V Božji Besedi piše: »Če v času stiske obupuješ, bo tvoja moč opešala.« (Preg. 24:10) Hebrejska beseda, prevedena z »obupavati«, lahko pomeni »izgubiti pogum«. Če izgubiš pogum, boš hitro izgubil tudi veselje.

18. Kaj pomeni beseda »zdržljivost«?

¹⁸ Rešitev: Zanašaj se na Jehova, da ti bo dal pogum, ki ga potrebuješ, da bi zdržal. Da bi zdržali preizkušnje, potrebujemo pogum. (Jak. 5:11) Beseda, ki jo je Jakob uporabil in se prevaja z »zdržljivost«, izraža zamisel o nekom, ki trdno stoji na svojem mestu. Morda pomislimo na vojaka, ki v boju proti sovražniku pogumno stoji na svojem mestu in se ne premakne niti za milimeter ne glede na to, kako hud je napad.

19. Kaj se lahko naučimo iz zgleda apostola Pavla?

¹⁹ Apostol Pavel je bil izjemen zgled poguma in zdržljivosti. Včasih se je počutil šibkega. Vendar je lahko zdržal, ker se je zanašal na Jehova, da mu bo dal moč, ki jo potrebuje. (2. Kor. 12:8–10; Fil. 4:13) Tudi mi lahko imamo takšno moč in pogum, če ponižno priznamo, da potrebujemo Jehovovo pomoč. (Jak. 4:10)

20., 21. O čem smo lahko prepričani?

²⁰ Prepričani smo lahko, da preizkušnje, ki jih doživljamo, niso Jehovova kazen. Jakob nam zagotavlja: »Naj med preizkušnjo nihče ne reče: ‚Bog me preizkuša.‘ Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar.« (Jak. 1:13) Ko smo o tem prepričani, se še bolj zbližamo z našim ljubečim nebeškim Očetom. (Jak. 4:8)

²¹ Jehova se »ne spreminja«. (Jak. 1:17) Podpiral je kristjane v prvem stoletju, ko so doživljali preizkušnje, in pomagal bo tudi vsakemu med nami. Iskreno prosi Jehova, naj ti pomaga, da si boš pridobil modrost, vero in pogum. Na tvoje molitve bo odgovoril. Lahko si prepričan, da ti bo kljub preizkušnjam pomagal ohraniti veselje!