Modro rabi svojo krščansko svobodo
»Bodite kot svobodni in rabite svojo svobodo . . . kot Božji sužnji.« (1. PETROVO 2:16, NW)
1. Kakšno svobodo je izgubil Adam in kakšno bo Jehova vrnil človeštvu?
KO STA se naša prastarša v edenskem vrtu pregrešila, sta svojim otrokom zapravila sijajno dediščino: svobodo pred grehom in razpadljivostjo. Zato smo vsi že ob rojstvu sužnji razpadanja in smrti. Na srečo pa Jehova namerava zvestim ljudem povrniti čudovito svobodo. Dobrosrčni nestrpno pričakujejo ,razodetje Božjih sinov‘, saj bodo tedaj ,rešeni v svobodo poveličanih Božjih otrok‘ (Rimljanom 8:19-21).
,Maziljeni za oznanjevanje‘
2., 3. a) Kdo so ,Božji sinovi‘? b) Kakšen čudovit položaj uživajo in katero odgovornost jim to nalaga?
2 Kdo so ti ,Božji sinovi‘? Jezusovi z duhom maziljeni bratje, ki bodo z njim vladali v nebeškem Kraljestvu. Prvi od njih so živeli v prvem stoletju našega štetja. Sprejeli so osvobajajočo resnico, ki jo je učil Jezus, in od binkošti 33. leta so bili deležni slavnih prednosti, o katerih je govoril Peter, ko jim je pisal: »Vi pa ste ,izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last‘.« (1. Petrovo 2:9a; Janez 8:32)
3 Kakšen blagoslov: biti Božja posebna last! Isti blagoslovljeni položaj pred Bogom danes uživa ostanek maziljenih Božjih sinov. Večje prednosti pa terjajo tudi več odgovornosti. Peter je v nadaljevanju opozoril nanje: » ,Da bi oznanjali slavna dela‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« (1. Petrovo 2:9b)
4. Kako maziljeni kristjani spolnjujejo odgovornost, ki jim jo nalaga njihova krščanska svoboda?
4 Ali so maziljeni kristjani spolnili odgovornost, da povsod oznanjajo Božja slavna dela? Da. Izaija je o maziljencih od 1919. leta dalje preroško rekel: »Duh vsemogočnega Gospoda je nad menoj, ker me je pomazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ponižnim, da ozdravim nje, ki so pobiti v srcu, da oznanim jetnikom prostost in zvezanim rešenje, da okličem leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga.« (Izaija 61:1, 2) Maziljeni preostanek posnema Jezusa, za katerega je predvsem veljala ta prerokba, ko drugim goreče oznanja dobro vest svobode (Matej 4:23-25; Luka 4:14-21).
5., 6. a) Kaj je povzročilo navdušeno oznanjevanje maziljenih kristjanov? b) Katere prednosti in odgovornosti uživajo pripadniki velike množice?
5 Njihovo navdušeno oznanjevanje je obrodilo sad: v teh zadnjih dneh se je na svetovnem prizorišču pojavila velika množica drugih ovc. Prišle so iz vseh narodov in se maziljencem pridružile v služenju Jehovu; tudi njene pripadnike je osvobodila resnica (Zaharija 8:23; Janez 10:16). Kot Abraham so tudi oni zaradi vere proglašeni za pravične in so v tesnem odnosu z Bogom Jehovom. Proglasitev za pravične jim tako kot Rahabi omogoča preživeti — v njihovem primeru Harmagedon (Jakob 2:23-25; Razodetje 16:14, 16). Takšne povečane prednosti pa nalagajo odgovornost govoriti drugim o Božji slavi. Zaradi tega jih je Janez videl javno slaviti Jehova in klicati »z mogočnim glasom: ,Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.‘ « (Razodetje 7:9, 10, 14)
6 Lani je velika množica, ki šteje že čez štiri milijone, skupaj s skupinico preostalih maziljenih kristjanov za oznanjevanje slavnih Jehovovih del porabila skoraj milijardo ur. S tem so na najboljši možni način uporabili svojo duhovno svobodo.
»Kralja spoštujte«
7., 8. Kakšno odgovornost do posvetnih oblasti nalaga krščanska svoboda in katerega napačnega mnenja o tem se moramo ogibati?
7 Krščanska svoboda nalaga še druge odgovornosti. Nekaj jih je naštel Peter, ko je zapisal: »Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja spoštujte!« (1. Petrovo 2:17) Kaj pomeni ,spoštovati kralja‘?
8 ,Kralj‘ predstavlja posvetne oblastnike. Danes je v svetu zelo razširjen duh nespoštovanja oblasti in zlahka vpliva na kristjane. Kristjan bi se lahko celo spraševal, zakaj bi moral spoštovati »kralja«, če »ves svet leži v Hudobnem« (1. Janezovo 5:19, AC). Glede na te besede bi morda mislil, da mu ni treba poslušati neprijetnih zakonov in lahko utaji davke, če ga ne bodo odkrili. Toda to bi bilo v nasprotju z jasno Jezusovo zapovedjo, naj ,damo . . . cesarju, kar je cesarjevega‘. S tem bi pravzaprav »svobodo imeli za pokrivanje hudobije« (Matej 22:21; 1. Petrovo 2:16, Jere, Pečjak, Snoj).
9. Zaradi katerih dveh pomembnih vzrokov moramo ubogati posvetno oblast?
9 Kristjani so dolžni spoštovati oblasti in jim biti podložni, četudi le relativno (Apostolska dela 5:29). Zakaj? Apostol Peter je v prvem pismu 2:14, 15 opozoril na tri razloge, ko je rekel, da so oblastniki ,[Božji] odposlanci, da kaznujejo hudodelce in dajo priznanje poštenjakom‘. Že strah pred kaznijo je zadosten razlog za podrejanje oblastem. Kako sramotno bi bilo za Jehovovo pričo, če bi bila kaznovana ali zaprta zaradi napadalnosti, kraje ali katerega drugega kaznivega dejanja! Predstavljajmo si, kako bi nekateri uživali, da bi lahko objavili takšno novico! Če ravnamo nasprotno, pa nas nepristranski uradniki pohvalijo in uživamo ugled poslušnih državljanov. Lahko dobimo več svobode pri oznanjevanju dobre vesti. Poleg tega pa z dobrim obnašanjem ,zapremo usta nevednim nespametnim ljudem‘ (1. Petrovo 2:15b). To je drugi razlog za podrejanje oblastem (Rimljanom 13:3).
10. Kaj nas najbolj obvezuje, da ubogamo posvetne oblasti?
10 Obstaja pa še pomembnejši razlog. Oblasti namreč dopušča Jehova. Po Petrovih besedah so politični vladarji ,poslani‘ od Jehova in »Bog . . . hoče«, da so jim kristjani podložni (1. Petrovo 2:15a). Podobno pravi tudi apostol Pavel: »In te [oblasti], ki so, so postavljene od Boga.« Če se jim upiramo, ,se upiramo redu, ki ga je določil Bog‘ (Rimljanom 13:1, 2, 5). Le kdo od nas bi se rad upiral Božjemu redu? Kakšna zloraba krščanske svobode bi bila to!
»Brate ljubite«
11., 12. a) Katero odgovornost do sovernikov nam nalaga krščanska svoboda? b) Kdo še posebej zasluži našo ljubečo pozornost in zakaj?
11 Peter je še rekel, da bi kristjani morali ,ljubiti vso bratovščino‘ (1. Petrovo 2:17, NW). To je nadaljnja odgovornost, ki jo nalaga krščanska svoboda. Večina nas pripada skupščini. Pravzaprav smo vsi del mednarodnega združenja, organizacije bratov. Če jih ljubimo, modro rabimo svojo svobodo (Janez 15:12, 13).
12 Apostol Pavel je posebej omenil skupino kristjanov, ki še zlasti zasluži našo ljubezen. Takole je rekel: »Poslušajte svoje voditelje in jih ubogajte! Oni namreč bedijo nad vašimi dušami, ker bodo dajali odgovor. Tako bodo mogli to delati z veseljem in ne bodo zdihovali, saj vam to ne bi nič koristilo.« (Hebrejcem 13:17) Ti, ki vodijo skupščine, so starešine. Res je, da niso popolni. Vseeno pa so postavljeni pod nadzorom vodilnega telesa. Vodijo nas z zgledom in obzirnostjo, imenovani so, da pazijo na naše duše. Kako odgovorna naloga (Hebrejcem 13:7)! Na srečo ima večina skupščin odličen duh sodelovanja, tako da je za starešine veselje delati z njimi. Težje pa je, če nekateri nočejo sodelovati. Starešina vseeno opravlja svoje delo, vendar, kot pravi Pavel, ob tem ,zdihuje‘. Gotovo nočemo, da bi starešine zaradi nas zdihovali! Želimo, da bi svoje delo opravljali z veseljem in nas izgrajevali.
13. Kako lahko sodelujemo s starešinami?
13 Kako lahko sodelujemo s starešinami? Da pomagamo vzdrževati in čistiti kraljestveno dvorano. Drug način je, da sodelujemo pri obiskovanju bolnih in pomagamo oslabelim. Poleg tega si lahko prizadevamo, da bi ostali duhovno močni in tako ne bi postali breme. Sodelovanje je pomembno še pri nečem: ohranjajmo moralno in duhovno čistost skupščine s tem, da se sami dobro obnašamo in povemo za resne grehe drugih, ki jih opazimo.
14. Kako bi morali sodelovati s starešinami pri disciplinskih ukrepih?
14 Starešine morajo včasih, da bi ohranili skupščino čisto, izključiti neskesanega prestopnika (1. Korinčanom 5:1-5). To zaščiti skupščino, pomaga pa lahko tudi prestopniku. Velikokrat je takšna kazen streznila grešnika. Kaj pa, če je izključeni naš zaupni prijatelj ali sorodnik? Denimo, da je izključen naš oče ali mati, sin ali hči. Ali bomo vseeno spoštovali starešinski ukrep? Morda je to res težko. Toda kakšna zloraba svobode bi bila, če bi dvomili v odločitev starešin in bi se še zmeraj duhovno družili z nekom, ki je kvarno vplival na skupščino (2. Janezovo 10, 11)! Jehovovo ljudstvo je na splošno treba pohvaliti zaradi sodelovanja v takih primerih. Tako Jehovova organizacija ostaja neoskrunjena v tem nečistem svetu (Jakob 1:27).
15. Kaj mora nemudoma storiti posameznik, ki je resno grešil?
15 Kaj pa če smo sami zagrešili kaj resnega? Kralj David je opisal tiste, ki jih Jehova sprejema: »Kdo pojde na goro Gospodovo, kdo bo stal na njegovem svetem kraju? Kdor je nedolžnih rok in čistega srca, kdor svoje duše ne obrača k nečimrnim stvarem in ne prisega zvijačno.« (Psalm 24:3, 4) Če zaradi česarkoli nismo več »nedolžnih rok in čistega srca«, moramo nemudoma ukrepati! Na kocki je naše večno življenje!
16., 17. Zakaj nekdo, ki je zakrivil resen greh, ne bi smel skušati sam rešiti zadeve?
16 Nekateri so podlegli skušnjavi, da skrijejo resne grehe. Morda so razmišljali takole: ,Spovedal sem sem Jehovu in se pokesal. Zakaj bi vpletal še starešine?‘ Prestopnika morda ovira strah, češ kaj bodo napravili starešine. Kljub temu pa bi si moral zapomniti, da res lahko grehe očisti le Jehova, vendar je On za čistost skupščine pooblastil predvsem starešine (Psalm 51:3, v NW 51:2). Tu so, da zdravijo, za »spopolnjevanje svetih« (Efežanom 4:12, NW). Če ne gremo do njih, ko smo potrebni duhovne pomoči, je enako, kot če ne bi šli k zdravniku, ko smo bolni.
17 Nekatere, ki so sami skušali urediti zadevo, vest resno muči še več mesecev ali let. Še slabše pa je, da nekateri, ki skrivajo resno napako, še enkrat ali celo večkrat zakrivijo greh. Ko za to končno izvejo starešine, je prestopek že ponovljen. Koliko boljše je upoštevati Jakobov nasvet! Napisal je: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem.« (Jakob 5:14) Pojdi k starešinam, dokler je še čas za ozdravljenje! Če čakamo predolgo, lahko zaradi stalnega grešenja zakrknemo (Pridigar 3:3; Izaija 32:1, 2).
Zunanji videz in razvedrilo
18., 19. Zakaj je duhovnik pohvalil Jehovove priče?
18 Pred petimi leti je katoliški duhovnik iz Italije v župnijski reviji pohvalno pisal o Jehovovih pričah.a Rekel je: »Odkrito povedano so mi Jehovove priče všeč. . . . Tiste, ki jih poznam, se brezhibno obnašajo, lepo govorijo . . . [in] so izredno prepričljive. Kdaj bomo razumeli, da je resnico treba predstavljati na sprejemljiv način; da tistim, ki jo oznanjajo, ni treba biti nezavzeti, smrdljivi, neurejeni in nemarni?«
19 Na tega duhovnika je, glede na izjavo, napravil vtis med drugim način oblačenja in predstavljanja Prič. Očitno so tiste, ki jih je srečal, poslušale nasvet, ki ga že leta daje ,zvesti in razumni suženj‘ (Matej 24:45, NW). Biblija pravi, naj bi se ženske oblačile ,urejeno . . . in skromno‘ (1. Timoteju 2:9). V tem propadajočem svetu je tak nasvet potreben tudi moškim. Ali ni logično, da bi se predstavniki Božjega kraljestva morali tistim zunaj dostojno predstavljati?
20. Zakaj bi moral kristjan zmeraj paziti na svoje oblačenje?
20 Nekateri se bodo morda strinjali, da morajo paziti, kako se oblečejo za shode in oznanjevanje, menijo pa, da biblijska načela ne veljajo za ostale priložnosti. Kdaj pa ne predstavljamo Božjega kraljestva? Res, okoliščine so različne. Če pomagamo graditi kraljestveno dvorano, se bomo drugače oblekli kot za shod v njej. V prostem času bomo verjetno oblečeni bolj športno. Toda kadarkoli nas drugi vidijo, bi morali biti urejeno in umirjeno oblečeni.
21., 22. Kako smo bili zaščiteni pred škodljivim razvedrilom in kako bi morali gledati na tozadevne nasvete?
21 Nadaljnje področje, ki mu je bilo posvečeno že veliko pozornosti, je razvedrilo. Ljudje, še posebej mladi, potrebujejo razvedrilo. Načrtovanje razvedrila za družino ni greh ali zapravljanje časa. Celo Jezus je povabil učence, naj ,se nekoliko odpočijejo‘ (Marko 6:31). Toda pazimo, da razvedrilo ne bi odpiralo pot duhovni okužbi. Živimo v svetu, v katerem razvedrilo poudarja spolno nemoralo, surovo nasilje, grozo in spiritizem (2. Timoteju 3:3; Razodetje 22:15). Zvesti in razumni suženj budno pazi na takšne nevarnosti in stalno opozarja nanje. Ali meniš, da ti ta opozorila kratijo svobodo? Ali pa si hvaležen, da Jehovova organizacija tako skrbi in te neprestano opozarja na takšne nevarnosti (Psalm 19:8, v NW 19:7; 119:95b, 96, v NW 119:95)?
22 Nikoli ne pozabimo, da nam svobodo sicer daje Jehova, vendar smo odgovorni, kako jo rabimo. Če se ne menimo za dober nasvet in se napačno odločimo, ne moremo za to kriviti drugih. Apostol Pavel pravi: »Vsak izmed nas [bo] dajal Bogu račun o sebi.« (Rimljanom 14:12; Hebrejcem 4:13)
Veselimo se svobode Božjih otrok
23. a) Kakšne blagoslove v zvezi s svobodo uživamo že zdaj? b) Kakšne blagoslove nestrpno pričakujemo?
23 Zares smo blagoslovljeno ljudstvo. Osvobojeni smo krive religije in praznoverja. Zaradi odkupne žrtve se lahko približamo Jehovu z očiščeno vestjo, duhovno osvobojeni sužnjevanja grehu in smrti. Kmalu se bodo ,razodeli Božji sinovi‘. V Harmagedonu se bodo Jezusovi bratje v svoji nebeški slavi ljudem razodeli kot uničevalci Jehovovih sovražnikov (Rimljanom 8:19; 2. Tesaloničanom 1:6-8; Razodetje 2:26, 27). Po tem pa se bodo ti Božji sinovi razodeli kot posredniki blagoslovov, ki bodo človeštvu pritekali od Božjega prestola (Razodetje 22:1-5). Končno pa bo to razodetje Božjih sinov povzročilo blagoslov zvestega človeštva s slavno svobodo Božjih otrok. Ali hrepeniš po tem času? Potem modro rabi svojo krščansko svobodo. Sedaj sužnjuj Bogu, in večno boš lahko užival to prečudovito svobodo!
[Podčrtne opombe]
a Duhovnik je pozneje to izjavo preklical, očitno pod pritiskom.
Okvirček za ponovitev
◻ Kako so maziljenci in druge ovce oslavili Jehova?
◻ Zakaj bi kristjani morali spoštovati posvetno oblast?
◻ Kako lahko kristjan sodeluje s starešinami?
◻ Zakaj se Jehovove priče po oblačenju razlikujejo od mnogih ljudi v svetu?
◻ Česa bi se morali izogibati pri razvedrilu?
[Slika na strani 17]
Starešine še posebej zaslužijo našo ljubezen in sodelovanje
[Slike na strani 18]
Kristjan bi moral biti oblečen urejeno, umirjeno in primerno okoliščinam