Ali si oskrbnik Božje nezaslužene dobrotljivosti?

»V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (RIM. 12:10)

 1. Kaj nam zagotavlja Božja Beseda?

BOŽJA BESEDA nam znova in znova zagotavlja, da nam bo Jehova takrat, ko bomo malodušni ali potrti, priskočil na pomoč. Bodimo denimo pozorni na naslednje tolažilne besede: »GOSPOD podpira vse, ki padajo, in kvišku pomaga vsem potlačenim.« »On ozdravlja potrte v srcu in obvezuje njih rane.« (Ps. 145:14; 147:3) Poleg tega naš nebeški Oče sam pravi: »Jaz, GOSPOD, Bog tvoj, primem desnico tvojo, veleč ti: Ne boj se, jaz ti pomagam!« (Iza. 41:13)

 2. Kako Jehova pomaga svojim služabnikom?

² Kako pa nas Jehova, ki prebiva v nevidnih nebesih, prime za desnico? Kako nam pomaga kvišku, ko smo potlačeni? Bog Jehova to počne na različne načine. Svojemu ljudstvu lahko denimo daje po svetem duhu »moč, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7; Jan. 14:16, 17) Poleg tega svoje služabnike dviguje s krepilnim sporočilom, ki ga vsebuje njegova navdihnjena Beseda, Biblija. (Heb. 4:12) Ali pa nas Jehova krepi še kako drugače? Odgovor bomo našli v Prvem Petrovem pismu.

»Božja, na razne načine izražena nezaslužena dobrotljivost«

 3. a) Kaj je o preizkušnjah dejal apostol Peter? b) O čem razpravlja zadnji del Petrovega prvega pisma?

³ Apostol Peter je kristjanom, ki so bili maziljeni s svetim duhom, napisal, da se lahko upravičeno veselijo, saj jih čaka bogata nagrada. Nato je dodal: »Čeprav vas zdaj za krajši čas, če že mora biti tako, žalostijo razne preizkušnje.« (1. Pet. 1:1–6) Ali si opazil, da je Peter uporabil besedo »razne«? S tem izrazom je nakazal, da bodo preizkušnje različne. Vendar svojega pisma ni sklenil s temi besedami in pustil, da bi se bratje in sestre spraševali, ali bodo lahko prestali tako različne preizkušnje. Ne, v nadaljevanju je poudaril, da so lahko prepričani, da jim bo Jehova pomagal v vsaki preizkušnji, ne glede na to, kakšna bi utegnila biti. To zagotovilo najdemo v drugem delu Petrovega pisma, v katerem je apostol razpravljal o stvareh, ki so povezane s »koncem vsega«. (1. Pet. 4:7)

 4. Zakaj so za nas tolažilne besede iz 1. Petrovega 4:10?

⁴ Peter je napisal: »Vsak naj z darom, ki ga je pač prejel, streže drugim kot dober oskrbnik Božje, na razne načine izražene nezaslužene dobrotljivosti.« (1. Pet. 4:10) Peter je tukaj ponovno uporabil besedo »razne«. V bistvu je dejal, da so preizkušnje resda lahko zelo različne, vendar so zelo različni tudi izrazi Božje nezaslužene dobrotljivosti. Zakaj so njegove besede za nas tako tolažilne? Ker nakazujejo, da nam bo Bog v svoji nezasluženi dobrotljivosti vedno ustrezno pomagal, ne glede na to, kakšno preizkušnjo bomo morda doživeli. Toda ali si opazil, kako nam glede na Petrove besede Jehova naklanja svojo nezasluženo dobrotljivost? Po sokristjanih.

Strežimo drugim

 5. a) Kaj bi moral delati vsak kristjan? b) Katera vprašanja se nam zastavljajo?

⁵ Peter je imel v mislih vse člane krščanske občine, ko je napisal: »Predvsem pa se med seboj močno ljubite.« Zatem je dodal: »Vsak naj z darom, ki ga je pač prejel, streže drugim.« (1. Pet. 4:8, 10) Zato bi moral vsakdo v občini prispevati svoj del h krepitvi sokristjanov. Jehova nam je zaupal nekaj dragocenega, kar sicer pripada njemu, mi pa smo dolžni to deliti z drugimi. Kaj pa nam je zaupal? Peter pravi, da smo prejeli »dar«. Kaj je ta dar? Kako z njim »streže[mo] drugim«?

 6. Naštej nekaj darov, ki smo jih dobili kristjani.

⁶ V Božji Besedi piše: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj.« (Jak. 1:17) Zares, prav vsi darovi, ki jih Jehova podeli svojim služabnikom, so izraz Božje nezaslužene dobrotljivosti. Eden takšnih izjemnih darov je njegov sveti duh. Ta dar nam omogoča, da razvijamo lastnosti, ki so Bogu všeč, denimo ljubezen, dobroto in blagost. Te lastnosti pa nas zatem spodbudijo, da smo sovernikom iz srca naklonjeni in pripravljeni pomagati. Nadaljnja dobra darova, ki ju lahko dobimo s pomočjo svetega duha, sta prava modrost in spoznanje. (1. Kor. 2:10–16; Gal. 5:22, 23) Pravzaprav med darove, ki naj bi jih uporabljali v čast in slavo našemu nebeškemu Očetu, spadajo vse naše sposobnosti, talenti in energija. Bog nas je pooblastil, da jih uporabljamo za to, da jih bodo soverniki občutili kot izraze njegove nezaslužene dobrotljivosti.

Kako naj bi s svojimi darovi stregli drugim?

 7. a) Kaj nakazujejo besede »Vsak naj z darom, ki ga je pač prejel . . .«? b) Kaj bi se moral vsak od nas vprašati in zakaj?

⁷ Peter je glede darov, ki smo jih dobili, napisal tudi tole: »Vsak naj z darom, ki ga je pač prejel . . .« Te besede nakazujejo, da smo prejeli različne sposobnosti in lastnosti kot tudi različno količino teh darov. Toda ne glede na to, naj vsak »z darom, ki ga je pač prejel [torej katerim koli], streže drugim«. Poleg tega izraz »naj [. . .] streže« v sebi skriva zapoved. Zato bi se moral vsak od nas vprašati: »Ali resnično uporabljam svoje darove za to, da krepim sovernike?« (Primerjaj 1. Timoteju 5:9, 10.) »Ali pa sposobnosti, ki sem jih dobil od Jehova, uporabljam predvsem v svojo korist, morda za to, da bi si pridobil premoženje ali da bi dosegel določen družbeni položaj?« (1. Kor. 4:7) Če svoje darove uporabljamo za to, da »streže[mo] drugim«, bomo ugajali Jehovu. (Preg. 19:17; beri Hebrejcem 13:16.)

8., 9. a) Kako kristjani po svetu služijo v dobro sovernikov? b) Kako si med seboj pomagajo bratje in sestre v tvoji občini?

⁸ V Božji Besedi lahko beremo, da so kristjani v prvem stoletju »stre[gli] drugim« na različne načine. (Beri Rimljanom 15:25, 26; 2. Timoteju 1:16–18.) Podobno je danes. Pravi kristjani iz vsega srca izpolnjujejo zapoved, naj svoje darove uporabljajo v dobro sovernikov. Poglejmo nekaj načinov, kako to delajo.

⁹ Mnogi bratje vsak mesec posvetijo veliko ur temu, da se pripravijo na točke, ki jih imajo na shodih. Zato lahko na shodih podelijo drugim duhovne dragulje, do katerih so se dokopali pri preučevanju Biblije, in tako z modrimi besedami spodbujajo vse v občini, da še naprej vztrajajo. (1. Tim. 5:17) Veliko bratov in sester je poznanih po toplini in sočutju, ki ju kažejo do sovernikov. (Rim. 12:15) Nekateri redno obiskujejo potrte in z njimi molijo. (1. Tes. 5:14) Drugi pokažejo, da mislijo na sokristjane, tako da tistim, ki se spoprijemajo s kakšno preizkušnjo, napišejo nekaj toplih, spodbudnih besed. Spet drugi pa prijazno pomagajo bratom in sestram s telesnimi omejitvami, da lahko obiskujejo občinske shode. Na tisoče Prič sodeluje pri organizirani pomoči ob naravnih nesrečah in tako pomaga sovernikom, ki so utrpeli izgubo, popraviti dom ali ga ponovno zgraditi. Srčna naklonjenost teh ljubečih bratov in sester ter njihova praktična pomoč spadata k različnim izrazom »Božje [. . .] nezaslužene dobrotljivosti«. (Beri 1. Petrovo 4:11.)

Kaj je pomembnejše?

10. a) S katerima dejavnostima je Pavel služil Bogu? b) Kako posnemamo Pavla?

¹⁰ Božjim služabnikom pa ni zaupan le »dar«, ki naj bi ga uporabljali v dobro sovernikov, temveč tudi sporočilo, ki naj bi ga ponesli drugim ljudem. Apostol Pavel se je zavedal, da sta pomembni obe omenjeni dejavnosti, s katerima služimo Jehovu. Občini v Efezu je denimo pisal o »oskrbništvu Božje nezaslužene dobrotljivosti«, ki mu je bilo zaupano njim v prid. (Efež. 3:2) Napisal pa je tudi: »Bog [nas je] presodil za vredne, da se nam zaupa dobra novica.« (1. Tes. 2:4) Kakor Pavel se tudi mi zavedamo, da nam je bila zaupana naloga, da oznanjujemo Božje kraljestvo. S tem da goreče sodelujemo pri tem delu, si prizadevamo posnemati njegov zgled, ki nam ga je zapustil kot neutruden oznanjevalec dobre novice. (Apd. 20:20, 21; 1. Kor. 11:1) Vemo, da lahko oznanjevanje sporočila o Kraljestvu ljudem reši življenje. Obenem pa si tudi prizadevamo posnemati Pavla v tem, da iščemo priložnosti, da bi sovernikom »podelili kak duhovni dar«. (Beri Rimljanom 1:11, 12; 10:13–15.)

11. Kako naj bi gledali na naši nalogi, da oznanjujemo in krepimo brate in sestre?

¹¹ Katera krščanska dejavnost pa je pomembnejša? Postaviti takšno vprašanje je nekako tako, kakor da bi vprašali: Katero krilo pri ptiču je pomembnejše? Odgovor je jasen. Da bi ptič lahko letel, potrebuje obe krili. Podobno sta za nas pomembni obe dejavnosti, s katerima služimo Bogu, saj le tako izpolnjujemo svoje krščanske dolžnosti. Zato na oznanjevanje dobre novice in na spodbujanje sovernikov ne gledamo kot na dejavnosti, med katerima ni nobene povezave, temveč ju imamo kakor apostola Peter in Pavel za nalogi, ki se med seboj dopolnjujeta. V čem pa?

12. Kako smo lahko orodje v Jehovovih rokah?

¹² Oznanjevalci si prizadevamo uporabljati vse svoje učiteljske sposobnosti, da bi se s krepilnim sporočilom o Božjem kraljestvu dotaknili srca ljudi. Upamo, da jim bomo tako pomagali postati Kristusovi učenci. Vendar si tudi prizadevamo uporabljati vse svoje sposobnosti oziroma darove, da bi s krepilnimi besedami in koristnimi dejanji – z izrazi Božje nezaslužene dobrotljivosti – ogreli srce naših sovernikov. (Preg. 3:27; 12:25) Upamo, da jim bomo tako pomagali ostati Kristusovi učenci. Oboje – javno oznanjevanje in to, da »streže[mo] drugim« bratom in sestram – nam daje čudovito prednost, da postanemo orodje v Jehovovih rokah. (Gal. 6:10)

»Bodite srčno naklonjeni drug drugemu«

13. Kaj bi se zgodilo, če ne bi več stregli drugim v občini?

¹³ Pavel je sovernike spodbujal: »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (Rim. 12:10) In v resnici je tako: Če smo našim bratom in sestram naklonjeni, nas to žene, da iz vsega srca služimo kot oskrbniki Božje nezaslužene dobrotljivosti. Nečesa se namreč jasno zavedamo: če bi Satanu uspelo doseči, da ne bi več stregli drug drugemu, bi s tem omajal našo enotnost. (Kol. 3:14) Pomanjkanje enotnosti pa bi imelo za posledico pomanjkanje gorečnosti za oznanjevanje. Satan namreč dobro ve, da je, slikovito rečeno, dovolj, da poškoduje eno od naših kril, pa nas bo onesposobil.

14. Komu vse koristi to, da strežemo drug drugemu? Povej primer.

¹⁴ To, da strežemo bratom in sestram, pa ne koristi le njim, ki zaradi tega okusijo Božjo nezasluženo dobrotljivost, temveč tudi nam, ki strežemo. (Preg. 11:25) Vzemimo za primer Ryana in Roni, zakonski par iz Illinoisa (ZDA). Ko sta slišala, da je orkan Katrina uničil na stotine domov Prič, ju je ljubezen do bratov in sester navedla, da sta pustila službo, prodala stanovanje, kupila rabljeno prikolico in jo popravila ter krenila na 1400 kilometrov dolgo pot proti Louisiani. Tam sta več kot leto dni posvečala svoj čas, moči in sredstva temu, da sta pomagala sokristjanom. »To delo me je zbližalo z Jehovom,« je rekel 29-letni Ryan, »videl sem, kako skrbi za svoje ljudstvo.« Dodal je še: »Pri sodelovanju s starejšimi brati in sestrami sem se veliko naučil o tem, kako naj bi skrbeli za druge v občini. Spoznal sem tudi, da je za nas mlade v Jehovovi organizaciji veliko dela.« Petindvajsetletna Roni pa je dejala: »Zelo sem vesela, da sem lahko pomagala. Tako srečna nisem bila še nikoli prej v življenju. Vem, da mi bo to, kar sem pridobila iz te čudovite izkušnje, koristilo še dolga leta.«

¹⁵ Zares, če poslušamo Božjo zapoved, naj oznanjujemo dobro novico in krepimo sovernike, smo vsi blagoslovljeni. Tisti, ki jim pomagamo, postanejo duhovno močnejši, mi pa smo nagrajeni s srčnim veseljem, ki izhaja samo iz dajanja. (Apd. 20:35) Kadar se vsak član občine ljubeče zanima za druge, raste v ljubezni cela občina. Poleg tega sta ljubezen in naklonjenost, ki ju kažemo našim bratom in sestram, jasen prepoznavni znak, da smo pravi kristjani. Jezus je rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Najpomembnejše pa je to, da je takšno ravnanje v čast našemu ljubečemu Očetu, Jehovu, saj ga njegovi zemeljski služabniki samo posnemajo, ko si želijo krepiti tiste, ki to potrebujejo. Resnično imamo veliko dobrih razlogov, da s svojimi darovi »streže[mo]« drugim kot dobri »oskrbnik[i] Božje [. . .] nezaslužene dobrotljivosti«! Ali boš tako ravnal tudi v prihodnje? (Beri Hebrejcem 6:10.)

Ali se spomniš?

• Kako Jehova krepi svoje služabnike?

• Kaj nam je Jehova zaupal?

• Kako lahko med drugim služimo sovernikom?

• Kaj nas žene, da s svojim darom vztrajno strežemo drugim v občini?

15. Katere dobre razloge imamo, da še naprej služimo kot oskrbniki Božje nezaslužene dobrotljivosti?

[Sliki na strani 13]

Ali s svojim »darom« služiš drugim ali sebi?

[Sliki na strani 15]

Kristjani oznanjujemo dobro novico in podpiramo sovernike.

[Slika na strani 16]

Tisti, ki drugim pomagajo ob naravnih nesrečah, si za svojo požrtvovalnost zaslužijo pohvalo.