Jehova skrbi za vas
»Vso skrb svojo zvrnite nanj [na Boga], ker on skrbi za vas.« (1. PETROV 5:7)
1. V čem pomembnem sta si Jehova in Satan povsem nasprotna?
JEHOVA in Satan sta si povsem nasprotna. Vsakdo, kogar Jehova priteguje, je lahko Hudiču le oduren. To nasprotje je poudarjeno v nekem standardnem priročniku. V Encyclopædii Britannici (1970) glede Satanovega ravnanja, opisanega v Jobovi knjigi, piše: ‚Satan se potika po zemlji in opreza za dejanji ali ljudmi, ki bi jih lahko zatožil; njegov namen je povsem nasproten namenu »Gospodovih oči«, ki gledajo po zemlji, da bi okrepile, kar je dobrega (II. let. xvi,9). Satan je ciničen glede nesebične človekove dobrote. Z Božjim dovoljenjem in pod Njegovim nadzorom jo sme preizkusiti, in to v mejah, ki jih Bog določa.‘ Da, kakšno nasprotje! (Job 1:6–12; 2:1–7)
2., 3. a) Kako je to, kar je doživel Job, dobro predstavilo pomen besede »hudič«? b) Kako Biblija pokaže, da Satan še naprej toži Jehovove služabnike na zemlji?
2 Grška beseda za »hudič« pomeni »lažen tožnik«, »obrekovalec«. Jobova knjiga odkriva, da je Satan obtožil Jehovovega zvestega služabnika Joba, da služi Bogu le iz koristoljubja. Vprašal je: »Mar je brez plačila, da se Job boji Boga?« (Job 1:9) Vendar pripoved v Jobovi knjigi kaže, da se je Job kljub vsem preizkušnjam še bolj zbližal z Jehovom. (Job 10:9, 12; 12:9, 10; 19:25; 27:5; 28:28) Po svoji mučni izkušnji je Bogu dejal: »Le s sluhom ušesa sem slišal o tebi, a sedaj te oko moje vidi.« (Job 42:5)
3 Ali se je Satan ustavil pri Jobu in nehal tožiti Božje zveste služabnike? Ne. Knjiga Razodetje pokaže, da v tem času konca Satan še naprej toži Kristusove maziljene brate in gotovo tudi njihove zveste družabnike. (2. Timoteju 3:12; Razodetje 12:10, 17) Zato je za vse nas prave kristjane zelo pomembno, da se pokorimo našemu skrbnemu Bogu Jehovu in mu služimo z močno ljubeznijo, s čimer bomo dokazali, da so Satanove obtožbe lažne. Tako bomo razveselili Jehovovo srce. (Pregovori 27:11)
Jehova si prizadeva, da bi nam pomagal
4., 5. a) Kaj Jehova v nasprotju s Satanom išče na zemlji? b) Kaj moramo storiti, če želimo, da nam bo Jehova naklonjen?
4 Hudič se potika po zemlji in išče, koga bi zatožil in pogoltnil. (Job 1:7, 9; 1. Petrov 5:8) Nasprotno pa si Jehova prizadeva pomagati tistim, ki potrebujejo njegovo moč. Prerok Hanani je kralju Asu dejal: »Oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu.« (2. letopisov 16:9) Kakšna razlika med Satanovim sovražnim preiskovanjem in Jehovovo ljubečo skrbjo!
5 Jehova ne vohuni za nami, da bi izsledil vsako našo napako in slabost. Psalmist je zapisal: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?« (Psalm 130:3) Odgovor je jasen: nihče. (Propovednik 7:20) Če se Jehovu bližamo z nerazdeljenim srcem, bodo njegove oči usmerjene v nas, pa ne zato, da bi nas obsojal, temveč da bi opazoval naš trud in odgovarjal na naše prošnje za pomoč in odpuščanje. Apostol Peter je zapisal: »Oči Gospodove so obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam, obličje Gospodovo pa zoper nje, ki delajo hudo.« (1. Petrov 3:12)
6. Kako nam je Davidov primer v tolažbo in svarilo?
6 David je bil nepopoln in se je hudo pregrešil. (2. Samuelova 12:7–9) Vendar je svoje srce izlil Jehovu in se mu približal v goreči molitvi. (Psalm 51:1–12, nadpis) Jehova je slišal njegovo molitev in mu odpustil, kljub temu pa je David trpel zaradi neprijetnih posledic svojega greha. (2. Samuelova 12:10–14) To bi nam moralo biti v tolažbo in svarilo. Tolažilno je vedeti, da nam je Jehova voljan odpustiti grehe, če se zares kesamo. Strezniti pa bi nas moralo dejstvo, da za grehi pogosto pridejo grenke posledice. (Galatom 6:7–9) Če se želimo Jehovu približati, moramo ostati čim dlje stran od vsega, kar mu ne ugaja. (Psalm 97:10)
Jehova vleče k sebi svoje ljudstvo
7. Na kakšne ljudi je Jehova pozoren in kako jih pritegne?
7 David je v enem svojih psalmov zapisal: »Vzvišen je Gospod in se ozira na ponižnega, prevzetnega pa gleda od daleč.« (Psalm 138:6, Ekumenska izdaja) Drug psalmist je podobno dejal: »Kdo je enak GOSPODU, Bogu našemu, ki stoluje v višavi? ki se ponižava, da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji; ki iz prahu povišuje ubožca.« (Psalm 113:5–7) Da, vsemogočni Stvarnik vesolja se blagohotno ozira po zemlji in njegove oči vidijo »ponižnega« in »ubožca«, ljudi, ki »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] godé«. (Ezekiel 9:4) Takšne ljudi pritegne po svojem Sinu. Jezus je med svojim bivanjem na zemlji izjavil: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, [. . .] nihče [ne more] priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega.« (Janez 6:44, 65)
8., 9. a) Zakaj moramo vsi priti k Jezusu? b) Kaj je tako izrednega pri odkupnini?
8 Vsi ljudje bi morali priti k Jezusu in verovati v njegovo odkupno žrtev, ker so se rodili kot grešniki, odtujeni Bogu. (Janez 3:36) Z Bogom morajo skleniti spravo. (2. Korinčanom 5:20) Bog ni čakal, da bi ga grešniki prosili, naj priskrbi kakšno pripravo, po kateri bi se lahko z njim pomirili. Apostol Pavel je zapisal: »Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. [. . .] Kajti če smo bili spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, tem bolj bomo zdaj, ko smo spravljeni, zveličani po življenju njegovem.« (Rimljanom 5:8, 10)
9 Apostol Janez je potrdil plemenito resnico, da Bog ponuja ljudem mir, ko je pisal: »V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živeli po njem. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temuč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1. Janezov 4:9, 10) Bog je storil prvi korak, ne človek. Ali se ne čutite pritegnjene k Bogu, ki je pokazal tolikšno ljubezen do ‚grešnikov‘, celo ‚sovražnikov‘? (Janez 3:16)
Iskati moramo Jehova
10., 11. a) Kako bi morali iskati Jehova? b) Kako moramo gledati na Satanovo stvarnost?
10 Jehova nas seveda ne sili, naj se mu približamo. Mi ga moramo iskati, se ‚do njega dotipati in ga najti, saj ni daleč od nikogar izmed nas‘. (Dejanja 17:27, SSP) Priznati moramo, da Jehova od nas upravičeno zahteva pokornost. Učenec Jakob je pisal: »Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas. Približajte se Bogu, in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« (Jakob 4:7, 8) Brez pomišljanja bi se morali odločno postaviti proti Hudiču in za Jehova.
11 To pomeni, da se ločimo od Satanove hudobne stvarnosti. Jakob je tudi zapisal: »Ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« (Jakob 4:4) Če pa si, nasprotno, želimo Jehovovega prijateljstva, moramo biti pripravljeni, da nas bo Satanov svet sovražil. (Janez 15:19; 1. Janezov 3:13)
12. a) Kakšne tolažilne besede je zapisal David? b) Kakšno svarilo je Jehova izrekel po preroku Azariju?
12 K Jehovu se moramo še zlasti obračati v molitvi in ga prositi za pomoč, ko nam Satanov svet nasprotuje v čem posebnem. David, ki je tolikokrat čutil delovanje Jehovove rešilne roke, nam je v tolažbo zapisal: »Blizu je GOSPOD vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici. Voljo izpolnjuje njim, ki se ga bojé, vpitje njih sliši in jih rešuje. GOSPOD hrani vse, kateri ga ljubijo, vse brezbožnike pa pogublja.« (Psalm 145:18–20) Ta psalm pokaže, da nas Jehova lahko reši, ko smo preizkušeni kot posamezniki, ter da bo rešil svoje ljudstvo kot skupino v ‚veliki stiski‘. (Razodetje 7:14) Jehova nam bo ostal blizu, če mu bomo mi ostali blizu. Prerok Azarija je pod vodstvom ‚Božjega duha‘ izjavil, lahko rečemo splošno resnico: »GOSPOD je z vami, dokler ste vi ž njim. In ko ga iščete, ga najdete; ako ga pa zapustite, zapusti on vas.« (2. letopisov 15:1, 2)
Jehova nam mora biti resničen
13. Kako lahko pokažemo, da nam je Jehova resničen?
13 Apostol Pavel je za Mojzesa pisal, da ‚je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega‘. (Hebrejcem 11:27) Mojzes seveda ni nikoli zares videl Jehova. (2. Mojzesova 33:20) Toda Jehova mu je bil tako resničen, kakor da bi ga videl. Podobno je Job po prestanih preizkušnjah z očmi vere še jasneje videl Jehova, kot Boga, ki dopušča, da so njegovi zvesti služabniki preizkušani, vendar jih nikoli ne zapusti. (Job 42:5) Za Enoha in Noeta je bilo rečeno, da sta ‚hodila z Bogom‘. To sta delala tako, da sta si prizadevala ugajati Bogu in ga ubogati. (1. Mojzesova 5:22–24; 6:9, 22; Hebrejcem 11:5, 7) Če nam je Jehova tako resničen, kot je bil Enohu, Noetu, Jobu in Mojzesu, bomo ‚mislili nanj‘ na vseh svojih poteh in on bo ‚ravnal naše steze‘. (Pregovori 3:5, 6, EI)
14. Kaj pomeni ‚oklepati se‘ Jehova?
14 Mojzes je Izraelcem, tik preden so vstopili v Obljubljeno deželo, svetoval: »Za GOSPODOM, svojim Bogom, hodite, njega se bojte, njegove zapovedi hranite in njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se oklepajte.« (5. Mojzesova 13:4) Morali so iti za Jehovom, se ga bati, ubogati in oklepati. Neki biblicist glede besede, ki je tu prevedena s »se oklepajte«, pravi, da »[hebrejski] jezik kaže na zelo tesno in zaupno vez«. Psalmist je izjavil: »Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé.« (Psalm 25:14, EI) Takšen dragocen, tesen odnos z Jehovom lahko dosežemo, če nam je Jehova resničen in če ga tako močno ljubimo, da se ga bojimo kakor koli užaliti. (Psalm 19:9–14)
Ali se zavedate Jehovove skrbi?
15., 16. a) Kako 34. psalm pokaže, da Jehova skrbi za nas? b) Kaj naj bi storili, če se težko spomnimo Jehovovih izrazov dobrote, ki smo jih bili deležni?
15 Satan nas skuša zapeljati tudi s tem, da bi pozabili na dejstvo, da Bog Jehova nenehno skrbi za svoje zveste služabnike. Izraelski kralj David se je dobro zavedal Jehovove varovalne roke, celo ko je bil v zelo nevarni okoliščini. Ko je bil prisiljen hliniti blaznost pred gadskim kraljem Ahisom, je spesnil zelo lep psalm, v katerem so naslednji izrazi vere: »Poveličujte GOSPODA z menoj in skupno povišujmo ime njegovo! Iskal sem GOSPODA, in mi je odgovoril, in iz vseh strahov mojih me je rešil. Šatorišče stavi angel GOSPODOV okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje. Okusite in vidite, kako dober je GOSPOD! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega. Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje. Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« (Psalm 34:3, 4, 7, 8, 18, 19; 1. Samuelova 21:10–15)
16 Ali ste prepričani, da ima Jehova rešilno moč? Ali se zavedate, da vas njegovi angeli ščitijo? Ali ste osebno že okusili in videli, kako dober je Jehova? Kdaj ste nazadnje še posebej občutili, da je Jehova dober z vami? Skušajte se spomniti. Ali je bilo to v strežbi, ko ste pozvonili pri zadnji hiši, ravno ko ste začutili, da ne zmorete več? Morda ste prav takrat imeli s stanovalcem spodbuden pogovor. Ali ste se zahvalili Jehovu, ker vam je dal dodatno potrebno moč in vas blagoslovil? (2. Korinčanom 4:7) Morda pa se težko spomnite kakšnega posebnega izraza dobrote, ki vam ga je Jehova naklonil. Mogoče morate pobrskati po spominu za kak teden, mesec, leto ali več nazaj. Če je tako, zakaj se ne bi zavestno potrudili zbližati se z Jehovom in skušali videti, kako vas on vodi in usmerja? Apostol Peter je kristjane opomnil: »Ponižajte se [. . .] pod mogočno roko Božjo [. . .]; vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.« (1. Petrov 5:6, 7) Prav presenečeni boste, koliko skrbi za vas! (Psalm 73:28)
Še naprej iskati Jehova
17. Kaj je nujno potrebno, če želimo še naprej iskati Jehova?
17 Svoj odnos z Jehovom moramo nenehno vzdrževati. Jezus je v molitvi k Očetu dejal: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Spoznavati Jehova in njegovega Sina zahteva, da se stalno naprezamo. Da bi razumeli ‚Božje globočine‘, potrebujemo pomoč molitve in svetega duha. (1. Korinčanom 2:10; Lukež 11:13) Prav tako potrebujemo vodstvo ‚zvestega in preudarnega sužnja‘, da nam misli hrani z duhovno hrano »ob pravem času«. (Matevž 24:45, NW) Po tem posredniku nas Jehova opominja, naj dnevno beremo njegovo Besedo, smo redno navzoči na krščanskih shodih in smiselno sodelujemo v oznanjevanju ‚dobre novice o kraljestvu‘. (Matevž 24:14, NW) Tako še naprej iščemo našega skrbnega Boga Jehova.
18., 19. a) Kaj bi morali biti odločeni delati? b) Kako bomo blagoslovljeni, če se odločno upremo Hudiču in iščemo Jehova?
18 Satan se na vso moč trudi, da bi na Jehovovo ljudstvo z vseh strani zgrnil preganjanje, nasprotovanje in pritiske. Skuša nam skaliti mir in uničiti dober položaj pred Bogom. Noče, da bi še naprej iskali odkritosrčne posameznike in jim pomagali, da se v spornem vprašanju vesoljne suverenosti postavijo na Jehovovo stran. Toda biti moramo odločeni ostati zvesti Jehovu in mu zaupati, da nas bo rešil zlega. Če dopustimo, da nas vodi njegova Beseda, in ostanemo dejavno povezani z njegovo vidno organizacijo, smo lahko prepričani, da bo vedno z nami in nas podpiral. (Izaija 41:8–13)
19 Zato se vsi odločno uprimo Hudiču in njegovim zvijačam ter vedno iščimo našega ljubečega Boga Jehova, ki nas bo zagotovo ‚utrdil, pokrepčal‘. (1. Petrov 5:8–11) Tako se bomo ‚ohranili v ljubezni Božji, pričakovali bomo usmiljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, za večno življenje‘. (Juda 21)
Kako bi odgovorili?
• Kaj pomeni grška beseda za »hudič« in kako Hudič ustreza tej označbi?
• S kakšnim namenom Jehova opazuje zemeljske prebivalce in kako se ta razlikuje od Hudičevega?
• Zakaj mora človek, ki se bliža Bogu, verjeti v odkupnino?
• Kaj pomeni »oklepati se« Jehova in kako ga lahko iščemo?
[Slika na strani 15]
Job je kljub svojim preizkušnjam občutil, da Jehova skrbi zanj
[Slike na straneh 16,17]
Dnevno branje Biblije, redno obiskovanje krščanskih shodov in goreče sodelovanje v oznanjevanju nas spominja, da Jehova skrbi za nas