Povečaj svoje zaupanje v Jehovo z marljivim preučevanjem njegove Besede

»Vtisnite si v srce vse te besede, ki vam jih danes izpričujem... Zakaj to ni prazna beseda za vas, marveč to je vaše življenje.« — 5. MOJZESOVA 32:46, 47.

1., 2. a) Kakšna bodočnost je bila pred Izraelci, ki so se utaborili na moabskih planjavah? b) Kakšno spodbudo je Mojzes izrekel narodu?

NJIHOVO dolgo bivanje v puščavi se je bližalo svojemu koncu. Samo vijugasta reka Jordan jih je še delila od dolgo pričakovanega vstopa v Obljubljeno deželo. Voditelj naroda, Mojzes, pa se je ob tem resno zamislil. Spomnil se je lahko, kako se je ljudstvo že pregrešilo zaradi tega, ker je premalo zaupalo v Jehovo in zato ni smelo vstopiti v Kanaan. (4. Mojzesova 13:25 do 14:30)

² Mojzes je sklical ljudstvo na valovitih moabskih planjavah. Zatem ko je ponovil zgodovino njihovega naroda in Božji zakon, je Mojzes predstavil to, kar so poimenovali nadčutna pesem. Z nenadkriljivimi pesniškimi besedami je Izraelce spodbudil, naj zaupajo in naj bodo poslušni Jehovi, ki je »mogočen Bog zvestobe, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je«. V sklepnih besedah jih je Mojzes spodbudil: »Vtisnite si v srce vse te besede, ki vam jih danes izpričujem; zato da zapoveste otrokom svojim, da hranijo in izpolnjujejo vse besede tega zakona. Zakaj to ni prazna beseda za vas, marveč to je vaše življenje.« (5. Mojzesova 32:4, 46, 47)

‚Vtisniti v srce‘ Božjo besedo

3., 4. a) Kaj so morali Izraelci ‚vtisniti v svoja srca‘ in kaj vse je spadalo k temu? b) Kako so poznejši rodovi upoštevali Mojzesov nasvet?

³ Mojzes je Izraelce posvaril, naj si ne ‚vtisnejo v srce‘ le te vznemirljive pesmi, ampak vse svete spise. Morali so »dobro paziti« (Knox), ga »zagotovo ubogati« (Today’s English Version) ali »globoko premišljevati« (The Living Bible) o Božjem zakonu. Svojim ‚otrokom bodo lahko zapovedali, naj hranijo in izpolnjujejo vse besede tega zakona‘ le, če ga bodo sami temeljito poznali. V 5. Mojzesovi 6:6—8 je Mojzes zapisal: »Te besede, ki jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje. ... In priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo kakor čelno vezilo med očmi.«

⁴ Biblijski komentator W. H. Davey pripoveduje, kako so v nekdanjih časih »Judje te besede razumeli dobesedno, v njih vsebovana navodila pa so pričeli rabiti v praznoverne namene. Določene vrstice... so bile zapisane na pergament, ki so ga med molitvijo nosili na roki in čelu.« Za časa Jezusa so nosili lepo izdelane skrinjice ali filakterije, in nekatere judovske sekte jih uporabljajo še danes. (Matej 23:5) Toda Davey dodaja: »Ljudje so se v svoji neumnosti zadovoljili s tem, da so s seboj nosili prepisane besede zakona, namesto da bi s svojim življenjem dokazali, da se ravnajo po zapovedih, ki so v njem zapisane.«

 5. Kakšna je bila pravilna razlaga Mojzesovih besed iz 5. Mojzesove 6:6—8?

⁵ Ne, Božje besede jim ni bilo treba vtisniti na svoje dobesedne roke ali čelo, ampak ‚v svoja srca‘. Če bi zakon razen tega, da so ga poznali, tudi globoko cenili, bi bilo tako, kot da je napisan na traku med njihovimi očmi ali kot da je privezan za njihove roke, torej bi ga imeli vedno pred očmi.

Priprave za spoznavanje Božjega zakona

6., 7. a) Za kakšne priprave je poskrbel Jehova, da bi Izraelce seznanil z Mojzesovim zakonom? b) Na katere druge načine je Božje ljudstvo v starem času še lahko bilo poučevano o Božji besedi?

⁶ Kako pa so se Izraelci potemtakem lahko naučili kakšnih 600 odredb zakona? Sprva so bili prepisi Zakona nedvomno redki. Bodoči izraelski kralj bi moral ‚zapisati v knjigo prepis tega zakona,... in ga brati vse dni svojega življenja, da bi se naučil bati se Jehove, svojega Boga, in hraniti vse besede tega zakona‘. (5. Mojzesova 17:18, 19) Bog je določil, da so vsakih sedem let ob šotorskem prazniku brali Zakon. (5. Mojzesova 31:10—13) Čeprav je ta dogodek nedvomno bil moralno spodbuden, pa ni zadostoval za pridobivanje globokega spoznanja.

⁷ Jehova je prav tako določil, da je Levijev rod ‚učil Jakoba Božje sodbe in Izrael o Božjem zakonu‘. (5. Mojzesova 33:8, 10; primerjaj Malahija 2:7.) Ob določenih priložnostih so leviti organizirali poučevanje, ki je koristilo vsemu ljudstvu. (2. Letopisi 17:7—9; Nehemija 8:7—9) Izgleda, da so sčasoma ljudem na splošno bili na voljo vsaj nekateri deli Božje besede.a Zato je psalmist lahko zapisal: »Srečen je človek,... [ki] se veseli Jehovinega zakona in bere njegov zakon s pridušenim glasom podnevi in ponoči.« (Psalm 1:1, 2, NS) Mojzesova spodbuda, naj si ‚vtisnejo Božjo besedo v srce‘ se je torej razširila v zapoved, da naj marljivo preučujejo Biblijo.

Danes ‚vtisniti v srce‘ Božjo besedo

 8. V kakšnem obsegu je Izrael spoštoval Mojzesovo spodbudo in s kakšnimi posledicami?

⁸ Izrael ni upošteval Mojzesovih spodbud. Ko je narod nazadnje ustanovil kraljevino, si očitno številni kralji niso ‚prepisali zakona in ga brali vse dni svojega življenja‘. V 7. stoletju pr. n. št., za časa kralja Jozija, je bila »knjiga postave« domala izgubljena. (2. Kraljev 22:8—13) Slab zgled narodnih voditeljev je nedvomno pospešil odpadništvo, v katero se je podal narod. Kakor je opozarjal Mojzes, je leta 607. pr. n. št. res prišlo do narodne nesreče. (5. Mojzesova 28:15—37; 32:23—25)

 9. Na kakšen način se danes kristjani nahajajo v podobni situaciji kot nekdaj Izraelci?

⁹ Podobno kot stari Izraelci tudi kristjani danes stojijo na meji obljubljene dežele, Božjega pravičnega novega sveta. (2. Petrov 3:13) Na obzorju so presenetljivi dogodki: objava »miru in varnosti«, padec »Babilona velikega«, napad ‚Goga iz Magoga‘. Ti dogodki bodo preizkusili naše zaupanje v Jehovo. Zato je nujno, da sedaj ‚vtisnemo v naša srca Božjo besedo‘! (1. Tesaloničanom 5:3; Razodetje, 18. poglavje; Ezekijel 38. poglavje)

10. Zakaj morda nekateri popustijo pri osebnem preučevanju?

¹⁰ To pa je lahko v današnjih »kritičnih časih, s katerimi je težko shajati«, pravi izziv. (2. Timoteju 3:1, NS) Posvetna zaposlitev, vzgoja otrok, šola in skupščinske odgovornosti lahko od nas zahtevajo mnogo časa. Zato se morda nagibamo k temu, da se opravičujemo in popuščamo v preučevanju Biblije ter si mislimo: ‚Saj se dovolj trudim, da se bom nekako izmuznil.‘ Pa vendar Biblija kristjane spodbuja: »To premišljuj, v tem bodi ves.« (1. Timoteju 4:15, 16, JP) Poglejmo sedaj nekaj odločilnih razlogov za to.

Okrepimo naš odnos z Bogom

11., 12. a) Kako je bolj natančno spoznanje o Bogu vplivalo na Joba? b) Zakaj je lahko naše videnje Boga jasnejše kot v Jobovih dneh?

¹¹ Job »se je bal Boga in se varoval hudega«. Ko pa se mu je Jehova razodel med nevihto, je Job lahko dejal: »Le s sluhom ušesa sem slišal o tebi, a sedaj te oko moje vidi.« (Job 1:1; 42:5) Ali lahko mi danes »vidimo« Boga, se pravi, da nismo z njim samo na splošno seznanjeni, ampak zaupno poznamo mnoge značilnosti njegove osebnosti? Seveda lahko! Na straneh Biblije je Jehova o sebi odkril mnogo več, kot je o njem vedel Job.

¹² Jasneje vidimo globino Božje ljubezni, vemo, da je »Bog tako ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega«. (Janez 3:16) S pomočjo biblijskih prerokb smo seznanjeni z Božjimi namerami — vse tja do konca milenija! (Razodetje, od 18. do 22. poglavja) Zapisano imamo poročilo o tem, kako je ravnal s krščansko skupščino: kako je vanjo vključil pogane, postavil »zvestega in modrega hlapca«, da bi hranil svoje ljudstvo, kako zbira »veliko množico«, ki ima upanje na večno življenje v raju na zemlji. (Matej 24:45; Razodetje 7:9, 14—17; Efežanom 3:3—6) Potem ko smo bežno pogledali v Božje globine in se spomnili njegovih čudovitih del, ki jih je storil v našo korist, si ne moremo kaj, da ne bi vzkliknili: »O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« (Rimljanom 11:33)

13. Kako lahko ‚iščemo Boga‘ in kako nam bo to koristilo?

¹³ Psalmist je dejal: »Iz vsega srca svojega te iščem.« Tudi mi lahko tako ravnamo, če vsak dan pregledujemo biblijsko gradivo; to zelo okrepi naše vezi z Jehovo. Resno preučevanje prav tako prispeva k temu, da ‚spolnjujemo Božje postave‘. (Psalm 119:5, 10)

Preučevanje nam pomaga braniti našo vero

14. Prikaži, kako koristno je, če smo ‚pripravljeni zagovarjati‘ naše krščansko upanje.

¹⁴ »Vas, Jehovinih prič, ne maram videti v svoji hiši!« je dejal neki Ganec dvema Pričama, ki sta se oglasila pri njem doma. Nato je grajal Jehovine priče, ker »ne sprejemajo transfuzij krvi in ne pozdravljajo državne zastave«. V službi oznanjevanja dokaj pogosto naletimo na takšne ugovore. Kolikšna sramota — in ponižanje — bi bilo, če ne bi bili »vsak trenutek vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za vzroke upanja«! (1. Petrov 3:15) K sreči sta ti Jehovini priči znali s pomočjo Biblije učinkovito pojasniti pravilno gledišče o krvi in kako so kristjani uskladili spoštovanje državnih simbolov in izogibanje malikovalstvu. Kakšen je bil rezultat? Moškega so ti jasni odgovori prepričali, in danes sta oba z ženo krščeni Jehovini priči.

15. Kako nam osebni študij pomaga glede službe oznanjevanja?

¹⁵ Pavel spodbuja: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« Osebno preučevanje nam bo pomagalo, da bomo ostali na poti resnice, razen tega pa bomo »povsem pristojni, popolnoma opremljeni«, da bi na to pot pomagali še drugim. (2. Timoteju 2:15, NS; 3:17)

Uprimo se satanovim zankam

16. Naštej nekaj satanovih zank, s katerimi se srečuje Jehovino ljudstvo.

¹⁶ Reklame nas danes vabijo s »poželenjem mesa, poželenjem oči in bahavim razkazovanjem življenjskih sredstev«. (1. Janezov 2:16, NS) Sredstva obveščanja poveličujejo nemoralo in naši sodelavci ali sošolci često tako živijo. Morda v naš dom nenaročeno prihaja škodljiva literatura. Nekatere brate je premagala radovednost in so brali takšno nečisto čtivo, kar je uničilo njihovo vero. Obstaja tudi sebičen, meseni »duh, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine«. Kako zlahka se z njim okužimo in razvijamo negativnega, kritičnega duha! (Efežanom 2:2)

17., 18. Kako nam osebni študij lahko pomaga, da nas tok ne bi ‚odnesel‘?

¹⁷ Seveda se samo nekateri podajo v satanove zanke. Drugi pa so zanemarili osebno preučevanje in jih podobno kot čoln, ki se je ločil od sidrišča, tok počasi odnaša, in tako postanejo glavna tarča satanovih napadov. (Hebrejcem 2:1) Neki mlad brat je na primer nečistoval s svojo sošolko. »Ugotovil sem,« se spominja, »da je glavni vzrok temu bila duhovna lakota. Osebnega študija nisem imel. Zato se skušnjavi nisem mogel upreti.« Ravno načrten osebni študij je nato bratu pomagal, da je postal duhovno močan.

¹⁸ Satan se je odločil, da bo uničil čimveč pripadnikov Božjega ljudstva. Njegovim zankam se bomo ognili, če bomo naše misli stalno hranili z dobrimi stvarmi, ki jih dobimo iz Biblije in preko njegovega zvestega služabnika. (Filipljanom 4:8) V Bibliji in izdajah Skupnosti najdemo številna opozorila, naj se ogibamo pridobitništva, spolne nemorale, odpadniškega razmišljanja in negativnega duha. Če temu res posvetimo več od običajne pozornosti, nas tok ne bo nikoli odnesel s seboj.

Priprave Jehovine organizacije, ki so nam v pomoč

19. Kaj je etiopski evnuh prikazal glede naše potrebe po duhovnem vodstvu?

¹⁹ Preučevanje ni lahka stvar. Zato smo lahko hvaležni, ker nam Jehovina organizacija nudi veliko pomoči. V minulih letih so nekateri trdili, da bi morali dovoliti, da vsakdo sam razlaga Biblijo. Etiopski evnuh pa je odkrito priznal, da potrebuje duhovno vodstvo. Kot obrezani proselit je gotovo dokaj dobro poznal Biblijo. To nakazuje že samo dejstvo, da se je lotil preučevanja tako globoke teme, kot je prerokba iz 35. poglavja Izaijeve knjige. Na vprašanje, ali razume, kar bere, je odvrnil: »Kako neki bi mogel, če me kdo ne napoti?« (Apostolska dela 8:26—33)

20. a) Naštej nekaj priprav Jehovine organizacije, ki nam pomagajo pri osebnem študiju. b) Kaj ti misliš o teh pripravah?

²⁰ Jehovino ljudstvo danes prav tako potrebuje podobno duhovno vodstvo. Ker želijo o duhovnih zadevah »vsi eno govoriti«, pozdravljajo pomoč, ki jo ponuja Jehovina organizacija — in ta pomoč je res obilna! (1. Korinčanom 1:10) Po časopisih Stražni stolp in Prebudi se! nam stalno pritekajo informacije. Imamo številne knjige in brošure, ki obravnavajo širok razpon biblijskih tem. Angleško govoreči oznanjevalci so bili še posebej blagoslovljeni z Watch Tower Publication Index 1930—1985, s sredstvom, ki jim omogoča ‚iskati modrost in jo zasledovati kakor skrite zaklade‘. (Pregovori 2:2—4)

21. a) Iz česa vidimo, da se je Pavel zanimal za osebni študij? b) Navedi nekaj predlogov, ki nam lahko olajšajo osebno preučevanje.

²¹ Ali se v polni meri okoriščaš z izdajami Skupnosti, tako da jih uporabljaš pri študiju in raziskovanju? Ali pa so te knjige samo za okras na knjižnih policah? Zanimivo je, da je apostol Pavel Timoteju dejal, naj ‚prinese ... knjige, zlasti pergamente,‘ s seboj v Rim; Pavel je očitno mislil na dele Hebrejskih spisov. (2. Timoteju 4:13) Nedvomno jih je hotel imeti pri sebi, da bi si olajšal preučevanje in raziskovanje. Če še nimaš urejene lastne teokratične knjižnice, zakaj si je ne bi pričel urejati, da boš lahko tudi ti raziskoval? Takšne knjige naj bodo lahko dosegljive, razvrščene po redu in čiste. Za preučevanje si poišči miren in dobro osvetljen prostor. Določi si čas za redno osebno preučevanje.

22. Zakaj je danes bolj kot kdajkoli pomembno, da si ,v srce vtisnemo Božjo besedo‘?

²² Podobno kot Izraelci, ki so se utaborili na plodnih moabskih planjavah, tudi mi stojimo na pragu novega sveta. Bolj kot kdajkoli moramo marljivo preučevati Božjo besedo in ‚dobro izrabljati čas‘, morda bomo morali za to žrtvovati celo druge zanimive stvari, na primer gledanje televizije. (Efežanom 5:16) »Hrepenite ... po nepokvarjenem mleku iz besede Božje,« spodbuja Peter, ‚da boste po njem rasli‘ ne le do zrelosti, ampak do ‚rešitve‘. (1. Petrov 2:2; primerjaj Hebrejcem 5:12—14.) Gre za naše življenje. Zato se upri sleherni težnji, da bi popustil pri osebnem preučevanju. S preučevanjem povečaj svojo ljubezen do Boga in svoje zaupanje vanj; tako boš tudi bolj cenil organizacijo, ki jo uporablja, da bi nam pomagal. Da, Božjo besedo marljivo, redno ‚vtiskaj v srce‘. »To ni prazna beseda za vas, marveč to je vaše življenje.«

[Podčrtna opomba]

Točke za ponovitev

◻ Zakaj je Mojzes Izraelce spodbujal, naj si ‚vtisnejo v svoje srce Božjo besedo‘ in kako so to lahko naredili?

◻ Kako osebni študij okrepi naš odnos z Bogom in nam pomaga braniti našo vero?

◻ Kakšno vlogo ima osebni študij pri upiranju satanovim zankam?

◻ Katere priprave ponuja Jehovina organizacija, da bi nam olajšala naše preučevanje Božje besede?