»Ostanite popolnoma razsodni«

»Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« (PREGOVORI 14:15, NW)

1., 2. a) Kaj se lahko naučimo iz tega, kar je v Sodomi doživel Lot? b) Kaj pomeni izraz »ostanite razsodni«?

KO JE Abraham dal prednost Lotu, naj si izbere, kje bo živel, je Lota pritegnila pokrajina, kjer je bilo dovolj vode in je bila zato »kakor vrt GOSPODOV«. Ta kraj se mu je moral zdeti idealen za to, da bi tam živel s svojo družino, saj ‚si je izvolil vso ravan Jordanovo‘ in postavil svoje šotore blizu Sodome. Toda videz je varal, saj so v bližini živeli ‚Sodomljani, ki so bili hudobni in veliki grešniki pred GOSPODOM‘. (1. Mojzesova 13:7–13) Pozneje so se dogodki odvijali tako, da je Lot z družino utrpel strašne izgube. Navsezadnje je bil skupaj s hčerama prisiljen živeti v neki jami. (1. Mojzesova 19:17, 23–26, 30) To, kar se mu je sprva zdelo tako dobro, se je na koncu izkazalo za ravno nasprotno.

² Iz tega, kar se je zgodilo Lotu, se lahko današnji Božji služabniki nekaj naučimo. Preden se za kaj odločimo, moramo biti pozorni na morebitne nevarnosti in paziti, da nas ne bi zapeljal prvi vtis. Božja Beseda nas zato primerno svari: »Ostanite popolnoma razsodni.« (1. Petrovo 1:13) Grška beseda, ki je tu prevedena z »ostanite razsodni«, dobesedno pomeni »bodite trezni«. Po besedah biblijskega učenjaka R. C. H. Lenskega je treznost »umirjeno, stabilno stanje uma, ki nam omogoča, da stvari prav pretehtamo in presodimo in se zato lahko prav odločimo«. Preglejmo nekaj okoliščin, ki od nas terjajo treznost.

Pretehtajmo ponujeno poslovno priložnost

 3. Zakaj moramo biti previdni, če nam kdo ponudi poslovno priložnost?

³ Denimo, da vam kak spoštovan človek, morda nekdo, ki skupaj z vami časti Jehova, ponudi poslovno priložnost. Navdušeno govori, kakšen uspeh obeta posel, in vas spodbuja k takojšnjemu ukrepanju, da se vam priložnost ne bi izmuznila. Morda si v mislih že pričnete slikati, kako boste z družino boljše živeli, in mogoče celo menite, da boste lahko zaradi tega več časa posvetili duhovnim rečem. Toda v Pregovorih 14:15, NW, je zapisano svarilo: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« Človek lahko zaradi navdušenja, ki ga pogosto čuti, ko sklene nov posel, podcenjuje s tem povezana tveganja, spregleda nevarnosti in ne premisli dovolj o tem, kaj nepredvidenega bi se lahko zgodilo v prihodnosti. (Jakob 4:13, 14) V takšnih okoliščinah je res nujno, da ostanemo popolnoma razsodni!

 4. Kako lahko ‚pazimo na svoje korake‘, ko pretehtavamo ponujeno poslovno priložnost?

⁴ Preden se preudaren človek odloči, ali bo sprejel ponujeno poslovno priložnost ali ne, o tem temeljito premisli. (Pregovori 21:5) Pogosto lahko zaradi tega odkrije skrite nevarnosti. Razmislimo denimo, da se vam zgodi naslednje: Nekdo si želi od vas izposoditi denar v zvezi s svojimi poslovnimi načrti, zato vam obljubi velik dobiček, če mu boste posodili svoja sredstva. Ponudba morda zveni mamljivo, toda kaj boste pri tem tvegali? Ali se posojilojemalec strinja, da bo denar vrnil ne glede na to, kako se bo posel iztekel, ali pa je vračilo odvisno od njegovega finančnega uspeha? Če povemo drugače: Ali lahko tvegate, da denarja ne boste dobili povrnjenega, če bo posel propadel? Vprašate se lahko tudi: Zakaj si želi denar izposoditi od posameznikov? Ali banke menijo, da bi bilo posojilo preveč tvegano? Če si boste vzeli čas in pretehtali, katera tveganja so s tem povezana, boste lahko o predlogu stvarno razmislili. (Pregovori 13:16; 22:3)

 5. a) Kaj modrega je storil Jeremija, ko je kupil polje? b) Zakaj je dobro vse poslovne dogovore skleniti v uradni pisni obliki?

⁵ Ko je prerok Jeremija od bratranca, ki je bil prav tako Jehovov častilec, kupil polje, je dogovor o kupčiji pred pričami zapisal. (Jeremija 32:9–12) Danes moder človek vse poslovne sporazume sklene v uradni pisni obliki, tudi tiste s sorodniki in soverniki.a Z jasnim in natančnim pisnim dogovorom lažje preprečimo nesporazume in ohranimo enotnost. Nasprotno pa to, da dogovora nobena od strani ne zapiše, pogosto prispeva k poslovnim težavam med Jehovovimi služabniki. Takšne težave lahko na žalost povzročijo notranjo bolečino, zagrenjenost in lahko privedejo celo do izgube duhovnosti.

 6. Zakaj se moramo varovati pohlepa?

⁶ Paziti pa moramo tudi, da nas ne bi prevzel pohlep. (Luka 12:15) Velik dobiček, ki ga obeta neki posel, lahko človeka zaslepi, tako da ne vidi nevarnosti, ki so povezane s tveganim poslovnim podvigom. V to zanko so se ujeli celo nekateri od tistih, ki so imeli dragocene prednosti v Jehovovi službi. Božja Beseda nas svari: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, temveč bodite zadovoljni s tem, kar imate.« (Hebrejcem 13:5) Kristjan, ki premišljuje o ponujeni poslovni priložnosti, naj bi se vprašal: ‚Ali mi je zares treba sprejeti ta posel?‘ Če živimo preprosto in smo osredinjeni na čaščenje Jehova, bomo zaščiteni pred ‚vsakršnimi škodljivimi rečmi‘. (1. Timoteju 6:6–10)

Izzivi, s katerimi se srečujejo samski kristjani

 7. a) S katerimi izzivi se srečujejo mnogi samski kristjani? b) Kako je izbira zakonskega tovariša povezana z zvestovdanostjo Bogu?

⁷ Mnogi Jehovovi služabniki si močno želijo, da bi se poročili, vendar še niso našli za to primerne osebe. V nekaterih deželah družba na samske močno pritiska, da bi se poročili. Vendar imajo samski kristjani morda malo možnosti, da bi med soverniki našli morebitnega zakonca. (Pregovori 13:12) Zavedajo pa se, da je upoštevanje biblijske zapovedi, naj se poročijo »samo v Gospodu«, stvar zvestovdanosti Jehovu. (1. Korinčanom 7:39) Če želijo kljub pritiskom in skušnjavam, s katerimi se srečujejo, biti neomajni, morajo ostati popolnoma razsodni.

 8. Pod kakšnim pritiskom se je znašla Šulamljanka in kako se lahko s podobnim izzivom spoprimejo današnje kristjanke?

⁸ Visoka pesem pripoveduje o Šulamljanki, preprostem podeželskem dekletu, ki ji kralj prične posvečati svojo pozornost. Kljub temu da je že zaljubljena v nekega mladeniča, ji začne dvoriti s svojim šarmom in z impresivnim razkazovanjem bogastva in prestiža. (Visoka pesem 1:9–11; 3:7–10; 6:8–10, 13) Če ste kristjanka, lahko tudi vam prične kdo izkazovati pozornost, ki si je ne želite. Morda vam kdo na delovnem mestu, mogoče kdo, ki je na vodilnem položaju, prične laskati, delati razne usluge in išče priložnosti, da bi bil z vami. Varujte se takšnega dobrikanja. Njegovi nameni morda niso vedno romantični ali nemoralni, toda pogosto so. Podobno kakor Šulamljanka bodite »zid«. (Visoka pesem 8:4, 10) Takšne poskuse približevanja, ki si jih ne želite, odločno zavrnite. Svojim sodelavcem že na samem začetku povejte, da ste Jehovova priča, in izkoristite vsako priložnost, da jim pričujete. To vam bo v zaščito.

 9. Katere nevarnosti so povezane s tem, da prične nekdo po internetu navezovati odnos s tujcem? (Glej tudi okvir na strani 25.)

⁹ Danes postajajo vse bolj priljubljene internetne spletne strani, ki so namenjene temu, da bi neporočeni lažje našli zakonskega tovariša. Nekateri gledajo na to kot na sredstvo, ki jim pomaga spoznati ljudi, ki jih sicer ne bi mogli srečati. Toda s tem, da nekdo na slepo prične navezovati odnos s tujcem, so povezane velike nevarnosti. Po internetu je težko ugotoviti, kaj je res in kaj ni. (Psalm 26:4, NW) Ni nujno, da je Jehovov služabnik vsak, ki trdi, da to je. Poleg tega se lahko pri sestajanju po internetu hitro razvije močna navezanost, ki lahko nekomu pokvari zdravo presojo. (Pregovori 28:26) S človekom, ki ga zelo slabo poznamo, ni modro navezovati tesnega odnosa ne po internetu ne kako drugače. (1. Korinčanom 15:33)

10. Kako lahko kristjani spodbujajo sovernike, ki so samski?

¹⁰ Jehova je »poln srčne naklonjenosti« do svojih služabnikov. (Jakob 5:11) Ve, da se kristjani, ki so prisiljeni biti samski, včasih srečujejo z izzivi, ki jim lahko jemljejo pogum, in njihovo zvestovdanost zelo ceni. Kako jih lahko drugi spodbudimo? Redno jih pohvalimo za njihovo poslušnost in požrtvovalnost. (Sodniki 11:39, 40) Lahko jih tudi povabimo, ko organiziramo krepilno druženje. Kdaj ste nazadnje to storili? Zanje lahko tudi molimo in prosimo Jehova, da bi jim pomagal ohranjati duhovno ravnovesje ter veselje v njegovi službi. Z iskrenim zanimanjem za te zvestovdane kristjane pokažimo, da jih cenimo, tako kot jih ceni Jehova. (Psalm 37:28)

Ko pride do zdravstvenih težav

11. S katerimi izzivi se morda moramo spoprijeti, ko resno zbolimo?

¹¹ Kako zelo se vznemirimo, ko resno zbolimo ali pa se kaj takega zgodi komu od naših dragih! (Izaija 38:1–3) Pri tem, ko iščemo učinkovito zdravljenje, je zelo pomembno, da vztrajamo pri svetopisemskih načelih. Kristjani denimo pazimo, da poslušamo biblijsko zapoved, naj se zdržujemo krvi, in odklanjamo vsak diagnostični oziroma terapevtski postopek, ki je kakor koli povezan s spiritizmom. (Apostolska dela 15:28, 29; Galačanom 5:19–21) Vendar je morda tiste, ki nimamo zdravstvene izobrazbe, strah oziroma smo mogoče zbegani, ko pretehtavamo možnosti zdravljenja. Kaj nam lahko pomaga, da bi ostali popolnoma razsodni?

12. Kako lahko ostane kristjan uravnovešen, ko premišljuje o tem, za katero zdravljenje se naj odloči?

¹² »Ostroumni [. . .] pazi na svoje korake« tako, da raziskuje, kaj je napisano v Bibliji in krščanskih publikacijah. (Pregovori 14:15, NW) V tistih delih sveta, kjer je le malo zdravnikov in bolnišnic, je morda na voljo samo tradicionalno zdravljenje z zelišči. Kristjani, ki premišljujejo, ali bi sprejeli takšno zdravljenje, lahko najdejo koristne informacije v Stražnem stolpu, 15. december 1994, na straneh 19–22. Ta članek opozarja na nevarnosti, ki so lahko povezane s takšnim zdravljenjem. Morda se lahko vprašajo: Ali je tradicionalni zdravilec znan po tem, da se ukvarja s spiritizmom? Ali to zdravljenje temelji na verovanju, da bolezni in smrt povzročajo užaljeni bogovi (oziroma duhovi prednikov) ali sovražniki, ki se ukvarjajo s čarovništvom? Ali k pripravi oziroma uživanju zdravilnega pripravka spadajo žrtvovanje, čarovne besede ali drugi spiritistični običaji? (5. Mojzesova 18:10–12) Če bomo stvari tako preiskovali, bomo lažje upoštevali naslednji navdihnjeni nasvet: »Prepričajte se glede vsega; oklepajte se tega, kar je dobro.«b (1. Tesaloničanom 5:21) Tako bomo lažje ostali uravnovešeni.

13., 14. a) Kako lahko kažemo razumnost pri skrbi za naše fizično zdravje? b) Zakaj moramo biti razumni, ko se o zdravju in zdravstvenih zadevah pogovarjamo z drugimi?

¹³ Razumni moramo biti na vseh področjih našega življenja, tudi ko gre za naše fizično zdravje. (Filipljanom 4:5) S tem da za svoje zdravje uravnovešeno skrbimo, kažemo, da cenimo dragoceno darilo – življenje. Ko imamo zdravstvene težave, jim upravičeno moramo posvetiti svojo pozornost. Toda popolno zdravje bo mogoče šele ob času, ki ga je Bog določil za »zdravljenje narodov«. (Razodetje 22:1, 2) Varovati se moramo, da nas skrb za fizično zdravje ne bi tako zaposlila, da bi potisnili ob stran to, kar je pomembnejše: naše duhovne potrebe. (Matej 5:3; Filipljanom 1:10)

¹⁴ Uravnovešeni in razumni pa moramo biti tudi, ko se o zdravju in zdravstvenih zadevah pogovarjamo z drugimi. Te teme naj ne bi prevladovale v naših pogovorih na krščanskih shodih in zborih, saj so ti namenjeni predvsem duhovnemu druženju. Poleg tega na posameznikovo odločitev glede zdravljenja pogosto vplivajo biblijska načela, njegova vest in njegov odnos z Jehovom. Zato ne bi bilo ljubeče, če bi sovernika skušali pripraviti do tega, da bi sprejel naše poglede, ali nanj pritiskali, naj presliši opozorila svoje vesti. Z zrelimi kristjani v občini se morda lahko posvetujemo, toda vsak kristjan mora ‚nositi svoje breme‘ odgovornosti za svoje odločitve in »vsak od nas bo [. . .] zase dajal odgovor Bogu«. (Galačanom 6:5; Rimljanom 14:12, 22, 23)

Ko smo pod stresom

15. Kako lahko na nas vplivajo stresne okoliščine?

¹⁵ V stresnih okoliščinah lahko izrečejo ali storijo kaj nespametnega celo zvestovdani Jehovovi služabniki. (Propovednik 7:7, SSP) Ko je bil Job hudo preizkušan, je postal nekoliko neuravnovešen, zato je moral popraviti svoje razmišljanje. (Job 35:2, 3; 40:6–8) Čeprav je bil Mojzes »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«, se je nekoč razjezil in spregovoril prenagljeno. (4. Mojzesova 12:3; 20:7–12; Psalm 106:32, 33) David je pokazal občudovanja vredno samoobvladanje, ko je prizanesel kralju Savlu, toda ko je njega in njegove može žalil Nabal in nanje grdo vpil, ga je to tako razjarilo, da je izgubil zdravo presojo. Spametoval se je šele, ko je v dogajanje posegla Abigaila, in se s tem za las ognil napaki, s katero bi si nakopal nesrečo. (1. Samuelova 24:2–7; 25:9–13, 32, 33)

16. Kaj nam lahko pomaga, da ne bi ravnali prenagljeno?

¹⁶ Tudi mi se lahko znajdemo v stresnih razmerah, v katerih lahko izgubimo zdravo presojo. Toda če dobro pretehtamo mnenje drugih, kakor je to storil David, nam to lahko pomaga, da ne ravnamo prenagljeno in ne pademo v greh. (Pregovori 19:2) Poleg tega nas Božja Beseda opominja: »Srdite se, a nikar ne grešite, govorite v svojem srcu, na svojem ležišču in umolknite!« (Psalm 4:5, SSP [4:4, AC]) Kadar je le mogoče, je modro, da pred ukrepanjem ali odločitvijo počakamo toliko časa, dokler se ne umirimo. (Pregovori 14:17, 29) Goreče lahko molimo k Jehovu »in Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil [naše] srce in um«. (Filipljanom 4:6, 7) Zaradi miru, ki nam ga bo dal Bog, bomo lahko spet uravnovešeni in popolnoma razsodni.

17. Zakaj se moramo zanašati na Jehova, če želimo biti popolnoma razsodni?

¹⁷ Toda naj se še tako trudimo, da bi se ogibali nevarnosti in ravnali modro, delamo vsi napake. (Jakob 3:2) Včasih si nakopljemo težave, ko storimo kaj napačnega, ne da bi se tega sploh zavedali. (Psalm 19:12, 13) Poleg tega nismo kot človeška stvarjenja niti zmožni niti nimamo pravice, da bi svoje korake usmerjali brez Jehova. (Jeremija 10:23) Zares smo hvaležni, da nam on zagotavlja: »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.« (Psalm 32:8) Da, z Jehovovo pomočjo lahko ostanemo popolnoma razsodni.

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovorili?

Kako lahko ravnamo razsodno:

• če nam kdo ponudi poslovno priložnost?

• ko iščemo zakonskega tovariša?

• ko se moramo spoprijeti z zdravstvenimi težavami?

• ko smo pod stresom?

[Okvir na strani 25]

Ali lahko zaupate?

Na internetni spletni strani, namenjeni samskim ljudem, so naslednja opozorila:

»Kljub našemu najboljšemu prizadevanju ne jamčimo za resničnost posameznikove identitete.«

»Ne jamčimo za točnost, popolnost ali koristnost informacij na tej spletni strani.«

»Za mnenje, nasvete, izjave, ponudbe ali katere koli druge informacije na [tej] spletni strani oziroma za njeno vsebino so odgovorni posamezni avtorji [. . .] in ni nujno, da so objavljene informacije zanesljive.«

[Slika na strani 23]

‚Ostroumni pazi na svoje korake‘

[Sliki na straneh 24, 25]

Kako lahko kristjanke posnemajo Šulamljanko?

[Slika na strani 26]

»Prepričajte se glede vsega; oklepajte se tega, kar je dobro«