Starešine, pravično sodite

»Zaslišujte pravde svojih bratov in sodite pravično!« (5. MOJZESOVA 1:16)

 1. Kako je porazdeljena sodna oblast in kaj to pomeni za ljudi-sodnike?

VRHOVNI sodnik Jehova je sodno oblast poveril svojemu sinu (Janez 5:27). Jezus Kristus pa kot poglavar krščanske skupščine postavlja starešine, ki so včasih tudi sodniki, po razredu zvestega in razumnega sužnja in njegovem vodilnem telesu (Matej 24:45-47; 1. Korinčanom 5:12, 13; Titu 1:5, 9). Ti pomožni sodniki so dolžni skrbno posnemati zgled nebeških sodnikov, Jehova in Kristusa Jezusa.

Kristus — zgledni sodnik

2., 3. a) Katera mesijanska prerokba odkriva lastnosti Kristusa v vlogi sodnika? b) Katere lastnosti so še posebej vredne omembe?

² Za Kristusa v vlogi sodnika je bilo preroško zapisano: »Na njem bo počival duh Gospodov: duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega. Strah Gospodov mu je všeč. Ne sodi po videzu svojih oči, ne odloča po sluhu svojih ušes. Pravično sodi neznatne in deli pravico v prid ubogim na zemlji.« (Izaija 11:2-4)

³ Ali si v prerokbi opazil, katere lastnosti omogočajo Kristusu, da ,vesoljnemu svetu pravično sodi‘ (Apostolska dela 17:31)? Sodi v soglasju z Jehovovim duhom, božansko modrostjo, razumevanjem, nasvetom in znanjem. Bodi pozoren tudi na to, da sodi v Jehovovem strahu. ,Kristusov sodni stol‘ torej predstavlja »božji sodni stol« (2. Korinčanom 5:10; Rimljanom 14:10). Pazi, da sodi tako kot Bog (Janez 8:16). Ne sodi po videzu ali že na temelju govoric, temveč pošteno in v prid krotkih in nizkih. Kako sijajen sodnik! In kako odličen zgled za nepopolne ljudi, ki so danes poklicani k sodnim dejavnostim!

Zemeljski sodniki

 4. a) Kaj bodo med ostalim počeli 144.000 med milenijskim Kristusovim kraljevanjem? b) Katera prerokba odkriva, da bodo nekateri izmed 144.000 sodniki že na zemlji?

⁴ Sveto pismo odkriva, da bo v mileniju skupaj s Kristusom Jezusom sodilo sorazmerno malo maziljenih kristjanov; prvi od teh so bili dvanajsteri apostoli (Luka 22:28-30; 1. Korinčanom 6:2; Razodetje 20:4). Ostanek maziljenih članov duhovnega Izraela na zemlji je bil sam sojen in obnovljen v letih 1918-19 (Malahija 3:2-4). O tej obnovi duhovnega Izraela je bilo prerokovano: »Spet ti sodnike postavim kakor prej, in svetovalce kakor v začetku.« (Izaija 1:26) Ravno tako kot »v začetku« mesenemu Izraelu, je Jehova postavil pravične sodnike in svetovalce obnovljenemu preostanku.

 5. a) Kdo je bil po obnovi duhovnega Izraela ,postavljen za sodnike‘ in kako so ti opisani v Razodetju? b) Kdo pomaga soditi maziljenim nadzornikom in kako jih ti šolajo, da bi bili boljši sodniki?

⁵ Vsi ,modri‘ možje, ki so ,bili postavljeni za sodnike‘, so bili maziljeni starejši možje oziroma starešine (1. Korinčanom 6:4, 5). Razodetje upodablja zveste in spoštovane maziljene nadzornike v Jezusovi desnici, to je, pod njegovim nadzorom in vodstvom (Razodetje 1:16, 20; 2:1). Od 1935. leta maziljence zvesto podpira vse večja »velika množica«, ki upa, da bo preživela ,veliko stisko‘ in večno živela na rajski zemlji (Razodetje 7:9, 10, 14-17). Ko se približuje »Jagnjetova svatba«, maziljeno vodilno telo postavlja za starešine in sodnike v čez 66.000 skupščinah Jehovovih prič po vsem svetu vse več pripadnikov te velike množice (Razodetje 19:7-9).a V posebnih šolah se naučijo, kako opravljati odgovornosti v družbi ,nove zemlje‘ (2. Petrovo 3:13). V šoli kraljestvene službe, ki so jo v mnogih državah organizirali ob koncu leta 1991, je bilo poudarjeno pravilno ravnanje pri sojenju. Starešine, ki služijo kot sodniki, so dolžni posnemati Jehova in Kristusa Jezusa, ki sodita prav in pravično (Janez 5:30; 8:16; Razodetje 19:1, 2).

Sodniki, ki ravnajo »v spoštljivem strahu«

 6. Zakaj bi morali starešine v pravnih odborih ravnati »v spoštljivem strahu«?

⁶ Če sam Kristus sodi v Jehovovem strahu in s pomočjo njegovega duha, koliko bolj bi morali tako ravnati nepopolni starešine! Če so določeni za pravni odbor, morajo ravnati »v spoštljivem strahu« in klicati »Očeta . . ., ki vsakogar sodi nepristransko«, da bi jim pomagal pravično soditi (1. Petrovo 1:17). Zapomniti bi si morali da »bodo dajali odgovor« za svoje ravnanje s človeškim življenjem, z »dušami« (Hebrejcem 13:17). Glede na to bodo pred Jehovom zagotovo polagali račun za vsako sodno napako, ki bi se ji bili lahko ognili. J. H. A. Ebrard je v komentarju k Pismu Hebrejcem 13:17 zapisal: »Pastirjeva dolžnost je, da pazi na duše, ki so mu zaupane v oskrbo in . . . za vsako izmed njih mora odgovarjati, tudi za tisto, ki bi se morda izgubila po njegovi krivdi. To je častna naloga. Vsak služabnik besede naj se zaveda, da je prostovoljno sprejel to zelo [ogromno] odgovorno službo.« (Primerjaj Janez 17:12; Jakob 3:1.)

 7. a) Kaj bi morali vedeti sodobni sodniki in kaj bi morali imeti za cilj? b) Kaj bi se starešine morali naučiti iz Mateja 18:18-20?

⁷ Starešine bi se pri obravnavanju sodnih zadev morali zavedati, da vsak primer pravzaprav sodita Jehova in Jezus Kristus. Spomnimo se, kaj je bilo naročeno izraelskim sodnikom: »Kajti ne sodite v imenu ljudi, ampak v imenu Gospoda, ki je pri vas, kadar sodite. Bodi torej strah Gospodov v vas! . . . Tako delajte, da se ne pregrešite!« (2. kroniška 19:6-10) Starešine, ki sodijo nek primer, bi se morali v spoštljivem strahu prepričati, da je Jehova zares ,z njimi, kadar sodijo‘. Njihova odločitev bi morala natančno odsevati Jehovov in Kristusov pogled na zadevo. Kar simbolično ,zvežejo‘ (proglasijo za krivo) ali ,razvežejo‘ (proglasijo za nedolžno) na zemlji, bi moralo že biti zvezano ali razvezano v nebesih; to pa je razodeto v zapisani navdihnjeni Božji besedi. Če molijo k Jehovu v Jezusovem imenu, bo Jezus »sredi med njimi«, da bi jim pomagal (Matej 18:18-20, podčrtna opomba v Reference Bible; Stražni stolp, 1. junija 1988, str. 9, 10). Ozračje na zaslišanju bi moralo kazati, da je Kristus res med njimi.

Polnočasni pastirji

 8. Kaj je glavna odgovornost starešin do črede, kot to kažeta Jehova in Jezus Kristus (Izaija 40:10, 11; Janez 10:11, 27-29)?

⁸ Starešine niso stalni sodniki, temveč stalni pastirji. So zdravniki, ne biriči (Jakob 5:13-16). Osnovni pomen grške besede za nadzornika (epískopos) je varovati. V Theological Dictionary of the New Testament piše: »Izraz [epískopos] ob besedi pastir [v 1. Petrovem 2:25] meri na pastirsko delo: paziti oziroma stražiti.« Da, njihova prva dolžnost je nadzorovati in paziti ovce, ohranjati jih v čredi.

9., 10. a) Kako je Pavel poudaril najvažnejšo dolžnost starešin in kaj bi se zato bilo dobro vprašati? b) Kaj pomenijo Pavlove besede v Apostolskih delih 20:29, kako se zato starešine lahko prizadevajo, da bi bilo manj sodnih primerov?

⁹ Ko je apostol Pavel govoril starešinam efeške skupščine, je poudaril tisto, kar je bilo potrebno: »Pazite nase in na vso čredo, kateri vas je Sveti Duh postavil za oskrbnike [pastirje, NW], da bi pasli božjo Cerkev, ki si jo je bil pridobil s svojo krvjo.« (Apostolska dela 20:28) Pavel je poudaril pastirjevanje, ne kaznovanje. Morda bi bilo dobro, da bi starešine premislili o temle vprašanju: ,Ali si ne bi lahko prihranili precej časa, ki ga porabimo za reševanje sodnih primerov, če bi več časa in truda posvetili pastirjevanju?‘

¹⁰ Res je Pavel svaril pred ,grabežljivimi volkovi‘. Toda ali jih ni grajal ravno zaradi tega, ker »ne bodo prizanašali čredi« (Apostolska dela 20:29)? In ali ni, ko je namignil, da bi morali zvesti nadzorniki izključiti te »volkove«, pokazal, da bi starešine z ostalo čredo morali ravnati »nežno« (NW)? Kaj potrebuje ovca, če duhovno oslabi in zaide na stranpot: udarce ali zdravljenje, biriča ali pastirja (Jakob 5:14, 15)? Starešine bi zato morali redno načrtovati pastirsko delo. To lahko precej pripomore k temu, da bo potrebno manj časa porabiti za sodne obravnave v zvezi s kristjani, ki jih je zapeljal greh; te namreč vzamejo veliko časa. Starešine bi morali skrbeti predvsem za tolažbo in osvežitev, mir, spokojnost in varnost v Jehovovem ljudstvu (Izaija 32:1, 2).

Služiti kot blagodejni pastirji in sodniki

11. Zakaj morajo starešine v pravnem odboru biti nepristranski in rabiti »modrost . . . od zgoraj«?

¹¹ Temeljitejše pastirjevanje, preden kristjan napravi napačen korak, lahko precej zmanjša število sodnih primerov med Jehovovim ljudstvom. (Primerjaj Galačanom 6:1.) Vseeno pa bodo zaradi človeške grešnosti in nepopolnosti krščanski nadzorniki od časa do časa morda morali obravnavati prestopništvo. Katera načela naj jih vodijo? Ta se od Mojzesovega časa ali pa od časa zgodnjih kristjanov niso spremenila. Mojzesove besede izraelskim sodnikom še vedno veljajo: »Zaslišujte pravde svojih bratov in sodite pravično prepir . . . Pri sodbi se ne ozirajte na osebe!« (5. Mojzesova 1:16, 17) Nepristranskost je značilnost ,modrosti . . . od zgoraj‘, modrosti, ki je starešinam v pravnih odborih tako nujno potrebna (Jakob 3:17; Pregovori 24:23). Takšna modrost jim bo pomagala ločiti slabost od hudobije.

12. V katerem pogledu morajo biti sodniki, ne le pravični, temveč tudi dobri?

¹² Starešine morajo ,pravično soditi‘, po Jehovovih merilih za dobro in zlo (Psalm 19:10, v NW 19:9). Ko pa si prizadevajo, da bi bili pravični, bi se morali tudi truditi, da bi bili v duhu Pavlovega razločevanja v pismu Rimljanom 5:7, 8 dobri. Insight on the Scriptures pod geslom pravičnost takole komentira tele vrstice: »Raba grškega izraza kaže, da je človek, ki ga odlikuje dobrota in je tudi znan kot tak, tisti, ki je dobrohoten (pripravljen delati dobro ali koristiti drugim) in dobrotljiv (takšno dobroto aktivno izraža). Ne dela le tisto, kar zahteva pravica, temveč več, motivira ga blagodejna obzirnost do drugih in želja, da bi jim koristil in pomagal.« (II. zvezek, 809. stran) Starešine, ki niso le pravični, marveč tudi dobri, bodo s prestopniki prisrčni in obzirni (Rimljanom 2:4). Odločeni bi morali biti pomagati prestopniku, da uvidi potrebo po kesanju, četudi pri njem sprva ni opaziti odziva.

Pravilna miselnost na zaslišanju

13. a) Česa starešina ne bi smel pozabiti, kadar sodi? b) Kateri Pavlov nasvet je uporaben tudi pri pravnih zaslišanjih?

¹³ Kadar je potrebno nekoga zaslišati, nadzorniki ne bi smeli pozabiti, da so še vedno pastirji Jehovovih ovc pod ,dobrim pastirjem‘ (Janez 10:11). Pavlov nasvet za redno pomoč ovcam, ki so v težavah, ravno tako velja za pravno zaslišanje. Takole je napisal: »Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki imate duha, opomnite z vso krotkostjo. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo. Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« (Galačanom 6:1, 2)b

14. Kako bi starešine morali gledati na pravna zaslišanja in kako na prestopnika?

¹⁴ Starešine v pravnem odboru se ne bi smeli imeti za vzvišene sodnike, ki so se sestali zato, da določijo kazen; na zaslišanje bi morali gledati kot na nadaljnjo vejo pastirskega dela. Jehovova ovca je v stiski. Kaj lahko storijo, da bi jo rešili? Ali je prepozno pomagati ovci, ki je zašla od črede? Upamo, da ni. Starešine bi morali na zadevo še vedno gledati pozitivno in izkazovati usmiljenje, kjer je to primerno. Če gre za resen greh, ne smejo zniževati Jehovovih meril, toda če se bodo zavedali vseh olajševalnih okoliščin, bodo lažje usmiljeni, kadar bo to možno (Psalm 103:8-10; 130:3). Na žalost so nekateri prestopniki tako trdovratni, da morajo starešine biti odločni, seveda spet ne osorni (1. Korinčanom 5:13).

Namen pravnih zaslišanj

15. Kaj bi se morali najprej prepričati, kadar med posamezniki nastane resna težava?

¹⁵ Če med posamezniki izbruhne resna težava, bodo modri starešine najprej poizvedeli, ali so vpleteni zadevo skušali sami rešiti v duhu Matejevega evangelija 5:23, 24 ali 18:15. Če to ni uspelo, bo morda dovolj nasvet enega ali dveh starešin. Sodno ukrepanje je potrebno le, ko gre za velik greh, ki lahko vodi do izključitve (Matej 18:17; 1. Korinčanom 5:11). Za organiziranje pravnega odbora mora biti trezen svetopisemski temelj. (Glej Stražni stolp od 1. januarja 1990, str. 30, 31.) Za posamezni primer bi morali za pravni odbor izbrati najbolj usposobljene starešine.

16. Kaj poskušajo starešine doseči s pravnimi zaslišanji?

¹⁶ Kaj pa bi naj starešine na pravnih zaslišanjih dosegli? Prvič, če ne poznajo resnice, ni mogoče pravično soditi. Resne zadeve bi morale biti tako kot v Izraelu ,dobro preiskane‘ (5. Mojzesova 13:15, v NW 13:14; 17:4). En cilj je torej izvedeti resnico o zadevi. Toda to se da in bi se moralo napraviti z ljubeznijo (1. Korinčanom 13:4, 6, 7). Ko bodo starešine izvedeli resnico, bodo napravili, kar je potrebno, da bi zaščitili skupščino, ohranili Jehovova visoka merila v njej in omogočili prosto pot za njegov duh (1. Korinčanom 5:7, 8). Namen zaslišanja pa je tudi, če je kakorkoli možno, rešiti ogroženega grešnika. (Primerjaj Luka 15:8-10.)

17. a) Kako bi na zaslišanju morali ravnati z obdolžencem in čemú? b) Kaj to zahteva od članov pravnega odbora?

¹⁷ Na obdolženca moramo še vedno gledati kot na Božjo ovco. Z njim je potrebno nežno ravnati. Namen pravičnih sodnikov je, da grešniku, ki se je pregrešil (enkrat ali večkrat), pomagajo, da se popravi, da uvidi svojo zablodo, se pokesa in se tako iztrga iz »zanke hudiča«. Zahteva ,učiteljsko zavzetost‘, ,krotko vzgojo‘ (2. Timoteju 2:24-26; 4:2). Kaj pa če grešnik uvidi, da je grešil, mu je v srcu žal in prosi Jehova odpuščanja? (Primerjaj Apostolska dela 2:37.) Če je odbor prepričan, da grešnik iskreno želi pomoč, na splošno ne bo potrebno, da bi ga izključili. (Glej Stražni stolp, 1. maja 1983, 29. str., 4. odst.)

18. a) Kdaj mora pravni odbor biti odločen in izključiti prestopnika? b) Zaradi katerega žalostnega dejstva bi se starešine morali truditi v prid izgubljenih ovc?

¹⁸ Po drugi strani pa je pravni odbor, kadar gre za očiten primer zakrknjenega odpadništva, nameren upor proti Jehovovim zakonom ali skrajno hudobijo, dolžan zakrknjenega nasprotnika izključiti in s tem zaščititi ostale člane skupščine. Če je očitno, da se ne kesa, se odbor ni dolžan z njim večkrat sestati in mu polagati besede na jezik, da bi ga prisilil h kesanju.c V zadnjih letih je bilo izključeno približno po en odstotek oznanjevalcev. To pomeni, da je na vsakih sto ovc v ogradi ena izgubljena, vsaj začasno. Ali ni glede na to, koliko časa in truda je potrebno, da se nekoga pripelje v stajo, žalostno vedeti, da jih je vsako leto desettisoče ,izročenih [nazaj] satanu‘ (1. Korinčanom 5:5)?

19. Česa ne bi smeli starešine v pravnem odboru nikoli pozabiti; kaj naj bo torej njihov cilj?

¹⁹ Starešine, ki obravnavajo sodni primer, ne smejo pozabiti, da je večina grehov v skupščini storjena zaradi slabosti in ne zaradi hudobije. Nikoli ne bi smeli pozabiti na Jezusovo prispodobo o izgubljeni ovci, ki se zaključuje takole: »Povem vam: prav tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« (Luka 15:7) Res, Jehova »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja« (2. Petrovo 3:9). Pravni odbori po vsem svetu naj se z Jehovovo pomočjo po najboljših močeh trudijo, da bi razveseljevali tiste v nebesih, in sicer tako da prestopnikom pomagajo uvideti, da se morajo pokesati in vrniti na ozko pot, ki vodi v večno življenje (Matej 7:13, 14).

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za ponovitev

◻ Kaj bi morala biti po zgledu Velikega pastirja in Dobrega pastirja glavna skrb starešin?

◻ Kako se lahko starešine prizadevajo, da bi bilo manj sodnih primerov?

◻ Kako bi morali biti sodniki ne le pravični, ampak tudi dobri?

◻ Kako bi se na zaslišanju moralo gledati na prestopnika in čemú tako?

◻ Zakaj je izključitev zadnji ukrep?

[Slika na strani 16]

Z boljšim pastirjevanjem se je moč izogniti mnogim sodnim primerom

[Slika na strani 18]

Starešine bi morali celo med pravnim zaslišanjem skušati prestopnika spreobrniti v duhu krotkosti