Bog ni počasen glede svoje obljube

»KAKO dolgo, o GOSPOD, sem vpil k tebi, in ne slišiš!« Te besede je izrekel hebrejski prerok Habakuk, ki je živel v sedmem stoletju pr. n. š. Ali vam ne zvenijo nekako domače? Ljudje že po naravi hočemo zelo željene stvari dobiti takoj oziroma čim prej. In tako je še zlasti v naši dobi, ko se mora želje takoj zadovoljiti. (Habakuk 1:2)

V prvem stoletju so nekateri očitno menili, da bi moral Bog pohiteti s spolnjevanjem svojih obljub. Postali so tako nepotrpežljivi, da so Boga imeli za počasnega oziroma poznega. Apostol Peter jih je zato moral spomniti na to, da Bog na čas gleda povsem drugače kakor mi. Peter piše: »To eno pa vam ne bodi skrito, ljubljeni, da je en dan pred Gospodom kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.« (2. Petrov 3:8)

Po takem računanju časa bi neki osemdesetletnik do sedaj živel le približno dve uri, vsa človeška zgodovina pa je dolga šele kakih šest dni. Če na stvari gledamo iz tega zornega kota, laže razumemo Božje ravnanje z nami.

Vendar Bog do časa ni brezbrižen. Nasprotno, zelo dobro se ga zaveda. (Dejanja 1:7) Peter zato nadaljuje: »Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje.« (2. Petrov 3:9, SSP) Boga v nasprotju z ljudmi k dejanjem ne sili pritisk časa, kakor da bi se mu ta iztekal. Kot ,Kralj vekov‘ ima sijajen pregled nad vsem in lahko določi, v katerem trenutku bodo njegova dejanja naredila največ dobrega za vse vpletene. (1. Timoteju 1:17)

Po tem, ko Peter pojasni razlog za Božjo navidezno počasnost, še posvari: »Pride pa dan Gospodov kakor tat.« To se pravi, da bo dan obračuna prišel ravno takrat, ko ga ljudje ne bodo pričakovali. Peter nato v nadaljnjih vrsticah pokaže na čudovit obet za te, ki ,živijo sveto in pobožno‘, namreč da bodo lahko preživeli v Božja obljubljena ,nova nebesa in novo zemljo‘. (2. Petrov 3:10–13)

Še bolj bi torej morali ceniti to, da Božja sodba še ni nastopila. Bog nam namreč s svojo potrpežljivostjo v naših dneh omogoča, da spoznamo njegov namen in si uredimo življenje tako, da bi prejeli njegove obljubljene blagoslove. Mar naj torej ne gledamo na ,potrpežljivost našega Gospoda kot [na] rešitev‘? (2. Petrov 3:15, SSP) Pri Božji potrpežljivosti pa obstaja še en dejavnik.

Mera krivice mora biti dopolnjena

Ko preučujemo, kako je Bog nekoč ravnal s človeštvom, vidimo, da je obsodbo pogosto zadrževal, dokler ni pošlo že vsako upanje na izboljšanje. Kar se tiče obsodbe nad Kanaanci je denimo Abrahama že dolgo vnaprej opozoril na njihove grehe. Toda takrat za izvršitev obsodbe še ni bil pravi čas. Zakaj ne? Biblija pove: »Zakaj krivica Amorejcev [Kanaancev] ni dozdaj še dopolnjena,« oziroma kakor pravi Knoxov prevod: »Hudobija Amorejcev še ni dosegla vrha.« (1. Mojzesova 15:16)a

Bog je izvršil svojo obsodbo čez približno 400 let in Abrahamovi potomci, Izraelci, so zavzeli deželo. Nekoliko Kanaancev, denimo Rahaba in Gibeonci, se je rešilo zaradi svojega stališča in dejanj, toda večina jih je bila pokvarjenih do skrajnosti, kar odkrivajo tudi sodobna arheološka izkopavanja. Ukvarjali so se s faličnim oboževanjem, tempeljsko prostitucijo in žrtvovanjem otrok. V Halley’s Bible Handbook piše: »Arheologi, ki izkopavajo ruševine kanaanskih mest, se čudijo, da jih Bog ni uničil že prej.« Naposled je bila njihova ,mera greha polna‘, hudobija Kanaancev je ,dosegla vrh‘. Nihče ni mogel Boga upravičeno obtožiti krivičnosti, ker je dovolil, da se deželo počisti, ob tem pa ohrani pri življenju tiste, ki so pokazali pravilno stališče.

Podobno sliko dobimo o Noetovih dneh. Čeprav so bili ljudje pred potopom hudobni, se je Bog usmiljeno odločil, da jim da še 120 let. Del tega časa je Noe služil kot ,glasnik pravičnosti‘. (2. Petrov 2:5) Hudobija pa je sčasoma očitno dozorela. »Bog je videl zemljo, in glej, popačena je bila, kajti vse meso je popačilo pot svojo na zemlji.« (1. Mojzesova 6:3, 12) Njihova ,mera greha je bila polna‘; z minevanjem časa so se njihova napačna nagnjenja popolnoma razbohotila. Bog je ukrepal takrat, ko je bilo to povsem upravičeno. V njegovih očeh se je za pravične izkazalo samo osem ljudi in te je rešil.

Po istem vzorcu je Bog ravnal z Izraelom. Čeprav so se vedli nezvesto in izprijeno, je bil do njih potrpežljiv na stotine let. Poročilo pravi: »Jehova [. . .] jih je opominjal po svojih poslancih, od ranega jutra in neprenehoma, ker se mu je smililo ljudstvo njegovo [. . .] A oni so [. . .] zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza GOSPODOVA nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve.« (2. letopisov 36:15, 16) Ljudstvo je prišlo do točke, ko izboljšanje ni bilo več mogoče. Rešeni so bili lahko le Jeremija in še nekaj drugih. Ko je Bog nazadnje nad drugimi izvršil obsodbo, se mu ni moglo očitati, da je nepravičen.

Od Boga določeni čas za ukrepanje je tu

Iz teh zgledov lahko vidimo, da bo Bog obsodbo današnje stvarnosti zadrževal tako dolgo, dokler čas za to ne bo zrel. Na to kaže tudi ukaz, dan Božjemu simboličnemu izvršitelju obsodbe: »Spusti srp svoj ostri in odreži grozdje trte zemeljske, kajti dozorele so jagode njene. In angel vrže srp svoj na zemljo, in rezal je grozdje trte zemeljske in metal v veliko tlačilnico jeze Božje.« Bodite pozorni na to, da je hudobija človeštva ,dozorela‘, torej dosegla točko, ko ni več možnosti izboljšanja. Ko bo Bog izvršil obsodbo, ne bo nobenega dvoma o tem, da je njegov poseg upravičen. (Razodetje 14:18, 19)

Svet se je navzel značilnosti, ki so v preteklosti klicale po Božji obsodbi, zato je, če razmislimo o vsem povedanem, jasno, da mora biti Božja obsodba blizu. Kamor koli pogledamo, je zemlja polna nasilja, prav kakor je bila pred potopom v Noetovih dneh. Ljudje vse bolj privzemajo stališče, opisano v Prvi Mojzesovi knjigi 6:5: ,Vsi naklepi in misli srca njegovega [človekovega] so samo hudo ves čas.‘ Tudi veliki grehi, zaradi katerih je Bog obsodil Kanaance, so danes nekaj vsakdanjega.

Človeštvo še zlasti od prve svetovne vojne naprej doživlja strašne spremembe. Videlo je zemljo, prepojeno s krvjo milijonov. Po vsem svetu so že izbruhnile vojne, genocidi, terorizem, kriminal in brezpravnost. Na zemlji se bohotijo lakota, bolezni in nemorala. Vsi dokazi pričajo o tem, da sedaj živimo med tistim hudobnim pokolenjem, o katerem je Jezus rekel: »Ne preide ta rod [pokolenje, NW], dokler se vse to ne zgodi.« (Matevž 24:34) Svet sedaj polni svojo ,mero greha‘. »Grozdje trte zemeljske« dozoreva za trgatev.

Imate čas, da ukrepate

Apostolu Janezu je bilo rečeno, da bo med bližanjem obsodbe potekalo dvoje vrst zorenja. Na eni strani naj ta, »kdor dela krivico, [. . .] jo dela še, in kdor je nesnažen, bodi še nesnažen«. Na drugi stani pa, »kdor je pravičen, delaj še bolj pravico, in sveti naj se še bolj posvečuje«. (Razodetje 22:10, 11) To slednje se dogaja v povezavi s svetovnim biblijskim izobraževalnim delom, ki ga vodijo Jehovove priče. Delajo z namenom, da bi ljudi poučili, kaj Bog od njih zahteva, da bi lahko bili prišteti med vredne večnega življenja. Njihova dejavnost je sedaj razpredena v 233 državah po približno 87.000 občinah.

Bog ni počasen. Posameznikom potrpežljivo daje čas, ki ga potrebujejo za to, da ,oblečejo novega človeka‘ in tako dobijo možnost prejeti Božje obljube. (Efežanom 4:24) Čeprav se danes stanje na svetu nenehno slabša, Bog še vedno čaka. Jehovove priče po svetu delajo vse, kar razumno lahko, da bližnjim posredujejo spoznanje, ki vodi v večno življenje. (Janez 17:3, 17) K sreči se na to vsako leto odzove več kot 300.000 ljudi in se krsti.

Večno življenje je na vidiku, zato sedaj ni čas, da čakamo, temveč da ukrepamo. V kratkem bomo namreč videli spolnitev naslednje Jezusove obljube: »Vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« (Janez 11:26, SSP)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 6]

Božji izvršitelj obsodbe je dobil naročilo, naj grozdje zemeljske trte, ko bo dozorelo, odreže s srpom

[Slika na strani 7]

Jehovove priče po vsem svetu pomagajo ljudem dobiti možnost, da bi prejeli Božje večne blagoslove