Kaj bo razkril Jehovov dan

»Prišel pa bo Jehovov dan kakor tat, [. . .] in zemlja ter dela na njej bodo razkrita.« (2. PET. 3:10)

1., 2. a) Kako se bo končala današnja hudobna stvarnost? b) Katera vprašanja bomo pregledali v nadaljevanju?

DANAŠNJA hudobna stvarnost temelji na prvi laži, da lahko človek na zemlji uspešno vlada brez Jehova. (Ps. 2:2, 3) Ali lahko nekaj, kar temelji na laži, traja večno? Nikakor ne! Vendar pa nam ne bo treba čakati na to, da se Satanov svet sam uniči. To bo naredil Bog ob svojem času in na svoj način. S tem dejanjem bosta povsem prišli do izraza njegova pravičnost in ljubezen. (Ps. 92:7; Preg. 2:21, 22)

² Apostol Peter je napisal: »Prišel pa bo Jehovov dan kakor tat, in v tem dnevu bodo nebesa sikajoč prešla, prvine pa se bodo od hude razgretosti razkrojile, in zemlja ter dela na njej bodo razkrita.« (2. Pet. 3:10) Kaj sta tu omenjena »nebesa« in »zemlja«? Kaj so »prvine«, ki se bodo razkrojile? In kaj je imel Peter v mislih, ko je rekel, da bodo »zemlja ter dela na njej [. . .] razkrita«? Odgovori na ta vprašanja nam bodo pomagali, da bomo bolj pripravljeni na strašne dogodke, ki so tik pred nami.

Nebesa in zemlja, ki bosta prešla

 3. Kaj so »nebesa«, omenjena v 2. Petrovem 3:10, in kaj pomeni to, da bodo prešla?

³ V Bibliji se izraz »nebesa«, kadar je uporabljen v simboličnem pomenu, pogosto nanaša na vladarje oziroma vladavine. (Iza. 14:13, 14; Raz. 21:1, 2) »Nebesa«, ki bodo »prešla«, predstavljajo človeško oblast, ki je nad današnjo Bogu odtujeno družbo. To, da bodo glasno »sikajoč prešla« ali, kot pravi neki drug prevod, »zelo hrupno«, lahko nakazuje na to, da bodo naglo uničena.

 4. Kaj je »zemlja« in kako bo uničena?

⁴ »Zemlja« predstavlja Bogu odtujeni svet oziroma človeštvo. Takšen svet je obstajal že v Noetovih dneh in je bil po Božjem odloku uničen v vesoljnem potopu. »Po isti besedi pa sta sedanja nebo in zemlja shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.« (2. Pet. 3:7) Medtem ko so v vesoljnem potopu pomrli vsi hudobni ljudje naenkrat, pa bodo med »veliko stisko« uničeni v dveh fazah. (Raz. 7:14) Prva faza velike stiske bo nastopila, ko bo Bog navedel politične voditelje tega sveta, da bodo izbrisali z obstoja »Babilon Veliki«, s čimer bo pokazal svoj gnus do te verske vlačuge. (Raz. 17:5, 16; 18:8) Zatem pa bo v sklepni fazi velike stiske, v vojni, imenovani harmagedon, z zemlje pometel še preostali del Satanovega sveta. (Raz. 16:14, 16; 19:19–21)

»Prvine pa se bodo [. . .] razkrojile«

 5. Kaj spada k figurativnim prvinam tega sveta?

⁵ Kaj so »prvine«, ki se bodo »razkrojile«? Neki biblijski slovar jih definira z »glavni sestavni deli« oziroma »osnovni elementi«. Pravi tudi, da so ta izraz »uporabljali za črke abecede, osnovne enote jezika«. »Prvine«, ki jih je omenil Peter, se torej nanašajo na osnovne elemente, zaradi katerih ima ta svet značilnosti, stališča in cilje, ki jih Bog ne odobrava. K tem »prvinam« spada »duh sveta«, ki »deluje v sinovih neposlušnosti«. (1. Kor. 2:12; beri Efežanom 2:1–3.) Ta duh oziroma »zrak« prežema Satanov svet. Ljudi navaja k temu, da razmišljajo, načrtujejo, govorijo in ravnajo tako, da odsevajo um Satana, ponosnega in kljubovalnega »vladarja oblasti zraka«.

 6. Kako na ljudi vpliva duh tega sveta?

⁶ Potemtakem tisti, ki so okuženi z duhom tega sveta, vede ali nevede dovolijo, da na njihov um in srce vpliva Satan, zaradi česar odsevajo njegovo razmišljanje in stališče. Zato počnejo vse, kar se jim zahoče, in se pri tem ne menijo za to, kako na stvari gleda Bog. V življenju jih vodita prevzetnost oziroma sebičnost, kažejo uporniško stališče do oblasti in se predajajo »željam mesa« in »željam oči«. (Beri 1. Janezovo 2:15–17.)a

 7. Zakaj moramo varovati svoje srce?

⁷ Kako pomembno je torej, da »varuj[emo] svoje srce«! To nam bo uspelo, če nas bo pri odločitvah glede družbe, čtiva, sprostitve in obiskovanja internetnih strani vodila Božja modrost. (Preg. 4:23) Apostol Pavel je napisal: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:8) To zapoved je še posebej nujno upoštevati sedaj, ko se bliža Jehovov dan, v katerem se bodo v figurativni vročini, kakršne še ni bilo, stopile »prvine« Satanove stvarnosti. Razkrilo se bo, da nikakor ne morejo prestati vročine Božje jeze. To nas spomni na besede iz Malahija 4:1: »Prihaja dan, ki gori kakor peč, in vsi prevzetneži in vsi, ki ravnajo hudobno, bodo postali kakor slama. Dan, ki prihaja, jih bo požrl.«

»Zemlja ter dela na njej bodo razkrita«

 8. Kako bodo zemlja in dela na njej »razkrita«?

⁸ Kaj je imel Peter v mislih, ko je napisal, da bodo »zemlja ter dela na njej [. . .] razkrita«? Beseda »razkriti« se lahko prevede tudi z »odkriti« ali »razgaliti«. Peter je hotel reči, da bo Jehova med veliko stisko razgalil Satanov svet; razkril bo, da nasprotuje Njemu in njegovemu Kraljestvu in si zaradi tega zasluži uničenje. V Izaiju 26:21 je zapisana naslednja prerokba, ki se nanaša na ta čas: »Jehova prihaja iz svojega kraja, da bo poklical na odgovor prebivalce dežele, ker so se pregrešili proti njemu. Dežela bo razkrila kri, ki je bila prelita v njej, in ne bo več prekrivala svojih pobitih.«

 9. a) Kaj bi morali zavračati in zakaj? b) Kaj naj bi gojili in zakaj?

⁹ V Jehovovem dnevu bodo tisti, ki sta jih oblikovala ta svet in njegov hudobni duh, pokazali svojo pravo naravo. Med seboj se bodo celo surovo pobijali. Pravzaprav je zelo verjetno, da številne oblike nasilnega razvedrila, ki je priljubljeno danes, oblikujejo um mnogih in jih tako pripravljajo na čas, ko bo vsak človek vzdignil »roko proti svojemu tovarišu«. (Zah. 14:13) Zato je zelo pomembno, da zavračamo vse – filme, knjige, videoigre in drugo – kar bi nas lahko navedlo, da bi pričeli gojiti lastnosti, ki se Bogu gnusijo, kot sta ošabnost in ljubezen do nasilja! (2. Sam. 22:28; Ps. 11:5) Raje si prizadevajmo gojiti sad Božjega svetega duha, saj bodo takšne lastnosti prestale figurativno vročino Jehovovega dneva. (Gal. 5:22, 23)

»Nova nebesa in nova zemlja«

10., 11. Kaj sta »nova nebesa« in »nova zemlja«?

¹⁰ Beri 2. Petrovo 3:13. »Nova nebesa« so Božje nebeško kraljestvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1914, ko so se končali »določeni časi narodov«. (Luk. 21:24) To vlado sestavljajo kralj Kristus Jezus in njegovih 144.000 sovladarjev, od katerih je večina že prejela svojo nebeško nagrado. V knjigi Razodetje so bili ti izbrani prikazani kot »sveto mesto, Novi Jeruzalem, ki se je spuščalo iz nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je olepšana za svojega ženina«. (Raz. 21:1, 2, 22–24) Tako kakor je bil sedež vlade v starem Izraelu dobesedni Jeruzalem, tako sta vlada nove stvarnosti prestolnica Novi Jeruzalem in njen Ženin. To nebeško mesto se bo »spu[stilo] iz nebes«, tako da bo usmerilo svojo pozornost na zemljo.

¹¹ »Nova zemlja« predstavlja novo zemeljsko družbo, sestavljeno iz ljudi, ki bodo pokazali, da se želijo podrejati Božjemu kraljestvu. Duhovni raj, ki ga Božje ljudstvo uživa že danes, bo končno v pravičnem okolju, na prelepi »naseljeni zemlji«. (Heb. 2:5) Kako bi morali ravnati, da bi lahko bili del te nove stvarnosti?

Pripravimo se na veliki Jehovov dan

12. Zakaj bo ta svet osupnil, ko bo prišel Jehovov dan?

¹² Pavel in Peter sta napovedala, da bo Jehovov dan prišel »kakor tat« – neopazno oziroma nepričakovano. (Beri 1. Tesaloničanom 5:1, 2.) Celo pravi kristjani, ki ga pričakujejo, bodo presenečeni nad tem, da je prišel tako nenadoma. (Mat. 24:44) Svet pa ne bo le presenečen. Pavel je napisal: »Ko bodo [ljudje, odtujeni Jehovu] govorili ‚Mir in varnost!‘, tedaj jih bo nepričakovano doletelo nenadno uničenje, tako kakor bolečine nosečnico, in zagotovo ne bodo ušli.« (1. Tes. 5:3)

13. Kako se lahko ognemo temu, da bi nas zavedel razglas »Mir in varnost!«?

¹³ Razglas »Mir in varnost!« bo samo še ena od demonskih laži, vendar Jehovovih služabnikov ne bo preslepila. Pavel je napisal: »Niste v temi, da bi vas ta dan presenetil, kakor bi svetloba presenetila tatove, saj ste vsi vi sinovi luči in sinovi dneva.« (1. Tes. 5:4, 5) Zato ostanimo v luči, daleč proč od teme Satanovega sveta. Peter je napisal: »Ker torej vi, ljubljeni, vse to veste že vnaprej, pazite, da vas ne bi ti ljudje, ki kljubujejo zakonu [lažni učitelji znotraj krščanske občine], s svojo zmoto speljali stran in da se ne bi vi odvrnili od svoje stanovitnosti.« (2. Pet. 3:17)

14., 15. a) S čim nas je Jehova počastil? b) Katere navdihnjene besede bi si morali vzeti k srcu?

¹⁴ Bodimo pozorni na to, da nam Jehova ni samo naročil, naj »pazi[mo]«. Počastil nas je s tem, da nam je »že vnaprej« povedal, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

¹⁵ Na žalost pa se nekateri nič več ne zmenijo za opomine, da morajo ostati budni, oziroma jih celo cinično zavračajo. »To poslušamo že desetletja,« morda pravijo. Vendar bi morali ti posamezniki imeti v mislih, da s takšnimi izjavami ne dvomijo le o zanesljivosti razreda zvestega sužnja, temveč tudi Jehova in njegovega Sina. »Potrpežljivo čakaj,« je rekel Jehova. (Hab. 2:3) Podobno je dejal tudi Jezus: »Bedite [. . .], ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (Mat. 24:42) Peter pa je napisal: »Kakšni bi potem morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu, ko čakate in imate ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva!« (2. Pet. 3:11, 12) Razred zvestega sužnja in njegov Vodstveni organ ne bosta nobene od teh pomembnih besed nikoli jemala na lahko!

16. Katerega stališča bi se morali ogibati in zakaj?

¹⁶ To, da gospodar zamuja, je sklep »hudobnega« sužnja. (Mat. 24:48) Hudobni suženj spada v skupino ljudi, ki so opisani v 2. Petrovem 3:3, 4. Peter je napisal, da se bodo »v zadnjih dneh pojavili zasmehovalci«, ki se bodo zaradi »lastnih želj[a]« posmehovali tistim, ki ubogajo Jehova in imajo njegov dan ves čas v mislih. Namesto da bi se osredinjali na delo v prid Kraljestva, se osredinjajo nase in na svoje sebične želje. Da le ne bi nikoli privzeli njihovega nevarnega stališča in postali neposlušni kakor oni! Veliko bolje je, da »na potrpežljivost našega Gospoda gle[damo] kot na rešitev« in smo ves čas zelo zaposleni z oznanjevanjem Kraljestva in pridobivanjem učencev ter da se ne obremenjujemo preveč s tem, kdaj naj bi kaj nastopilo, saj o tem odloča Bog Jehova. (2. Pet. 3:15; beri Apostolska dela 1:6, 7.)

Zaupajmo v Boga, da nas bo rešil

17. Kako so se zvesti kristjani odzvali na Jezusovo opozorilo, naj zbežijo iz Jeruzalema, in zakaj?

¹⁷ Potem ko je leta 66 n. št. rimska vojska vdrla v Judejo, so zvesti kristjani, ki so poslušali Jezusovo svarilo, ob prvi priložnosti zbežali iz Jeruzalema. (Luk. 21:20–23) Zakaj so ukrepali tako hitro in odločno? Nedvomno so imeli Jezusovo svarilo nenehno v mislih. Poleg tega so gotovo pričakovali, da bodo zaradi svoje odločitve imeli težave, kakor je to napovedal Kristus. Obenem pa so vedeli, da Jehova ne bo nikoli pozabil svojih zvestovdanih. (Ps. 55:22)

18. Kako Jezusove besede, zapisane v Luku 21:25–28, vplivajo na tvoje stališče do prihajajoče velike stiske?

¹⁸ Tudi mi moramo povsem zaupati Jehovu, saj bo takrat, ko bo to stvarnost zadela največja stiska v vsej človeški zgodovini, naša rešitev povsem v njegovih rokah. Enkrat po začetku velike stiske in preden bo Jehova izvršil obsodbo nad preostalim svetom, bodo ljudje »omedlevali od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves obljudeni svet«. Toda medtem ko bodo Božji sovražniki trepetali od strahu, Jehovovi zvestovdani služabniki ne bodo prestrašeni. Prav nasprotno, veselili se bodo, saj bodo vedeli, da je njihova rešitev blizu. (Beri Luka 21:25–28.)

19. Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁹ Tiste, ki bodo ostali ločeni od sveta in njegovih »prvin«, čaka zares razburljiva prihodnost! Toda, kot bomo videli v naslednjem članku, za preživetje Jehovovega dneva ni dovolj le to, da se ogibamo slabega. Privzgajati si moramo lastnosti, ki ugajajo Jehovu, in delati to, kar on od nas pričakuje. (2. Pet. 3:11)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasniš?

• Kaj predstavljajo:

sedanja »nebesa« in »zemlja«;

»prvine«;

»nova nebesa in nova zemlja«?

• Zakaj naj bi povsem zaupali Bogu?

[Slika na strani 5]

Kako lahko »varuj[eš] svoje srce« in ostajaš ločen od tega sveta?

[Slika na strani 6]

Kako lahko pokažemo, da »na potrpežljivost našega Gospoda gle[damo] kot na rešitev«?