Ko pride Jezus v kraljevski slavi

»Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da prihaja v kraljestvu svojem.« (MATEVŽ 16:28)

1., 2. Kaj se je zgodilo kmalu po binkoštih leta 32 n. š. in čemu?

NEDOLGO po binkoštih leta 32 n. š. so bili trije apostoli Jezusa Kristusa priča nepozabnemu videnju. Po navdihnjenem poročilu »vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, ter jih pelje same posebe na visoko goro, in se izpremeni pred njimi«. (Matevž 17:1, 2)

² To videnje o spremenjenju je prišlo v odločilnih trenutkih. Jezus je svojim sledilcem že začel razodevati, da bo v Jeruzalemu trpel in umrl, česar ti kar nekako niso mogli dojeti. (Matevž 16:21–23) Videnje pa je omenjenim trem apostolom okrepilo vero in lahko so se pripravili na njegovo smrt, kakor tudi na leta trdega dela in preskušenj, ki so še prišla nad krščansko občino. Pa se tudi mi danes lahko kaj naučimo iz tega videnja? Seveda, saj se tisto, kar je to predsenčevalo, v bistvu spolnjuje danes.

3., 4. a) Kaj je rekel Jezus šest dni pred spremenjenjem? b) Opišite, kaj se je zgodilo med spremenjenjem.

³ Jezus je šest dni pred spremenjenjem svojim sledilcem rekel: »Sin človekov ima priti v slavi Očeta svojega z angeli svojimi, in tedaj povrne vsakemu po delu njegovem.« To naj bi se spolnilo ob »sklenitvi stvarnosti« (NW). Jezus pa je še nadaljeval: »Resnično vam pravim: Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da prihaja v kraljestvu svojem.« (Matevž 16:27, 28; 24:3; 25:31–34, 41; Daniel 12:4) To pa se je spolnilo prav s spremenjenjem.

⁴ In kaj natanko so videli trije apostoli? Lukež dogodek takole opisuje: »Ko [Jezus] moli, postane podoba obličja njegovega drugačna in oblačilo njegovo belo in svetlo. In glej, ž njim govorita dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija. Ta sta se prikazala v slavi in sta govorila o njegovem odhodu s sveta, ki mu ga je bilo izvršiti v Jeruzalemu.« Nato »nastane oblak in [apostole] obsenči; in zboje se, ko gresta onadva v oblak. In glas pride iz oblaka, ki pravi: Ta je Sin moj ljubljeni, njega poslušajte!« (Lukež 9:29–31, 34, 35)

Vera se okrepi

5. Kako je spremenjenje vplivalo na apostola Petra?

⁵ Apostol Peter je že pred tem v Jezusu prepoznal ‚Kristusa, Sina živega Boga‘. (Matevž 16:16) Jehovove besede iz nebes so to le še potrdile, videnje o Jezusovem spremenjenju pa je bilo predokus tega, kako bo Kristus prišel v kraljevski moči in slavi ter končno sodil človeštvo. Peter je dobrih 30 let po tem dogodku napisal: »Nismo se držali izmišljenih basni, ko smo vam oznanili Gospoda našega Jezusa Kristusa moč in prihod, marveč sami smo videli in bili priče njegovega veličastva. Prejel je namreč od Boga Očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne slave: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji; in ta glas smo mi slišali, da je prišel z neba, ko smo bili ž njim na sveti gori.« (2. Petrov 1:16–18; 1. Petrov 4:17)

6. Kako so si dogodki sledili po spremenjenju?

⁶ S tem, kar so videli ti trije apostoli, se vera krepi tudi nam danes. Seveda pa se je po letu 32 n. š. zgodilo še marsikaj. Že takoj naslednje leto je umrl Jezus, bil nato obujen in sedel na Očetovo desnico. (Dejanja 2:29–36) Ob binkoštih istega leta se je nato rodil novi ‚Božji Izrael‘, v Jeruzalemu pa se je začela oznanjevalska dejavnost, ki se je kasneje razširila do kraja zemlje. (Galatom 6:16; Dejanja 1:8) In skoraj takoj je bila preskušena še vera Jezusovih sledilcev. Apostole so aretirali in jih hudo pretepli, ker niso nehali oznanjati. Nedolgo zatem so umorili Štefana. Umorili so tudi Jakoba, očividca spremenjenja. (Dejanja 5:17–40; 6:8–7:60; 12:1, 2) Peter in Janez pa sta preživela ter zvesto služila Jehovu še mnogo let. Janez je proti koncu prvega stoletja n. š. celo napisal, kar je videl v več videnjih o Jezusu, ko je ta v nebeški slavi. (Razodetje 1:12–20; 14:14; 19:11–16)

7. a) Kdaj se je začelo spolnjevati videnje o spremenjenju? b) Kdaj je Jezus nekaterim povrnil po njihovih delih?

⁷ Odkar se je leta 1914 začel »Gospodov dan«, se je spolnilo že veliko videnj, ki jih je videl Janez. (Razodetje 1:10, EI) Kako pa je z Jezusovim ‚prihodom v slavi svojega Očeta‘, ki ga je predsenčevalo spremenjenje? To videnje se je začelo spolnjevati leta 1914, ko se je rodilo Božje nebeško kraljestvo. Ko se je Jezus kakor danica na vesoljnem prizorišču pojavil kot na novo postavljeni kralj, je to bilo, kot bi, simbolično rečeno, prisijal nov dan. (2. Petrov 1:19; Razodetje 11:15; 22:16) Pa je Jezus takrat že povrnil komu po njegovih delih? Je. Dober dokaz imamo, da se je kmalu zatem začelo vstajenje maziljenih kristjanov. (2. Timoteju 4:8; Razodetje 14:13)

8. Kateri dogodki bodo zaznamovali vrhunec spolnitve videnja o spremenjenju?

⁸ Kmalu pa bo Jezus prišel »v slavi svoji in vsi angeli ž njim« sodit vsemu človeštvu. (Matevž 25:31) Takrat se bo razodel v vsej svoji veličastni slavi in pravično povrnil »vsakemu« po njegovih delih. Ovcam podobni bodo podedovali večno življenje v Kraljestvu, ki jim je pripravljeno, tiste, podobne kozlom, pa bo doletelo »večno spodrezanje«. Kako veličastna sklepna spolnitev videnja o spremenjenju bo to! (Matevž 25:34, 41, 46, NW; Marko 8:38; 2. Tesaloničanom 1:6–10)

Jezusovi oslavljeni tovariši

9. Ali naj pričakujemo, da bosta Mojzes in Elija ob spolnitvi videnja o spremenjenju z Jezusom? Pojasni.

⁹ Jezus ob spremenjenju ni bil sam. Ob njem sta se prikazala še Mojzes in Elija. (Matevž 17:2, 3) Pa sta bila dobesedno navzoča? Ne, saj sta oba že davno pred tem umrla in spita v grobu ter čakata na vstajenje. (Propovednik 9:5, 10; Hebrejcem 11:35) Ali bosta z Jezusom, ko bo ta prišel v nebeški slavi? Tudi ne, saj sta oba, Mojzes in Elija živela že prej, preden se je za ljudi odprlo nebeško upanje. Deležna bosta zemeljskega ‚vstajenja pravičnih‘. (Dejanja 24:15) Torej je njuna pojava v videnju o spremenjenju zgolj simbol nečesa. Česa pa?

10., 11. Predslika koga sta v različnih besedilih Elija in Mojzes?

¹⁰ V drugih sorodnih besedilih sta Mojzes in Elija preroški osebnosti. Mojzes, srednik postavine zaveze, je predsenčeval Jezusa, srednika nove zaveze. (5. Mojzesova 18:18; Galatom 3:19; Hebrejcem 8:6) Elija je bil predsenca Janeza Krstnika, Mesijevega predhodnika. (Matevž 17:11–13) V 11. poglavju Razodetja pa Mojzes in Elija predsenčujeta maziljeni preostanek v času konca. Kako pa lahko vse to vemo?

¹¹ No, pa se posvetimo zdaj Razodetju 11:1–6. V 3. vrstici beremo: »Dal bom dvema pričama svojima, in prorokovala bosta tisoč dvesto šestdeset dni, oblečena v raševnika.« Ta prerokba se je spolnila na ostanku maziljenih kristjanov med prvo svetovno vojno.a Zakaj sta potem omenjeni dve priči? Zato ker maziljeni preostanek v duhovnem pogledu opravlja podobna dela, kot sta jih Mojzes in Elija. V 5. in 6. vrstici še beremo: »Če jima [pričama] hoče kdo storiti kaj žalega, izide jima ogenj iz ust in požre njune sovražnike; in če jima bo hotel kdo kaj žalega storiti, mora enako biti umorjen. Ta imata oblast, nebo zapreti, da ne dežuje v dneh njunega prorokovanja; in oblast imata nad vodami, izpremeniti jih v kri in udariti zemljo z vsako šibo, kolikorkrat bosta hotela.« To nas prav gotovo spominja na čudeže, ki sta jih storila Elija in Mojzes. (4. Mojzesova 16:31–34; 1. kraljev 17:1; 2. kraljev 1:9–12)

12. Koga slikata Mojzes in Elija v opisu spremenjenja?

¹² Koga potem Mojzes in Elija predsenčujeta v odlomku, ki opisuje spremenjenje? Lukež pravi, da sta se prikazala skupaj z Jezusom »v slavi«. (Lukež 9:31) Očitno je torej, da predsenčujeta kristjane, ki so maziljeni s svetim duhom za ‚sodediče‘ z Jezusom in ki s tem dobijo čudovito upanje, da se bodo tudi ‚z njim oslavili‘. (Rimljanom 8:17) Obujeni maziljenci bodo torej z Jezusom, ko bo ta prišel v slavi svojega Očeta, da »povrne vsakemu po delu njegovem«. (Matevž 16:27)

Priči, podobni Mojzesu in Eliju

13. Katere značilnosti označujejo Mojzesa in Elija za ustrezni preroški sliki Jezusovih oslavljenih maziljenih sodedičev?

¹³ Obstajajo pomembne značilnosti, ki Mojzesa in Elija označujejo za ustrezni preroški sliki Jezusovih maziljenih sodedičev. Tako Mojzes kot Elija sta bila mnogo let Jehovova besednika. Oba sta na sebi okusila jezo vladarja. Ko sta bila v stiski, je oba vzdrževala tuja družina. Oba sta tudi pogumno prerokovala kraljem in se odločno postavila proti krivim prerokom. Tako Mojzes kot Elija sta videla, kako je Jehova na gori Sinaj (imenovani tudi Horeb) pokazal svojo moč. Oba sta si tudi postavila naslednika na vzhodni strani Jordana. In tako v času Mojzesa (in Jozueta) kot v času Elija (in Elizeja) se je zgodilo največ čudežev, če seveda odmislimo tiste, ki so se zgodili v Jezusovem življenju.b

14. Kako so maziljenci bili Jehovovi besedniki, kot sta to bila Mojzes in Elija?

¹⁴ Mar nas vse to ne spominja na Božji Izrael? Vsekakor. Jezus je svojim zvestim sledilcem naročil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:19, 20) Maziljeni kristjani so iz poslušnosti tem besedam že vse od binkošti leta 33 n. š. Jehovovi besedniki. Kot Mojzes in Elija so se tudi oni že srečali z jezo vladarjev in jim pričevali. Jezus je namreč svojim 12 apostolom tudi povedal: »Popeljejo vas pa tudi pred vladarje in kralje zaradi mene, njim in narodom v pričevanje.« (Matevž 10:18) Te njegove besede se skozi zgodovino krščanske občine vedno znova spolnjujejo. (Dejanja 25:6, 11, 12, 24–27; 26:3)

15., 16. Katere vzporednice so med maziljenci ter Mojzesom in Elijem glede a) neustrašenosti za resnico in b) pomoči s strani Neizraelcev?

¹⁵ Maziljeni kristjani so ravno tako neustrašno stali za resnico in proti verskim lažem, kot sta to Mojzes in Elija. Spomnimo se samo, kako je Pavel javno ožigosal judovskega krivega preroka Barjezusa ter kako je obzirno, a odločno razkril, da so bogovi Atenčanov lažni. (Dejanja 13:6–12; 17:16, 22–31) Spomnimo se tudi, kako pogumno je današnji maziljeni ostanek razgaljal tako imenovano krščanstvo. Za krščanstvo je to pričevanje predstavljalo prave muke. (Razodetje 8:7–12)c

¹⁶ Ko je Mojzes zbežal pred faraonovo jezo, se je zatekel v hišo Neizraelca Reguela, ki so ga klicali tudi Jetro. Nekoč kasneje mu je ta, čigar sin Hobab je Izrael popeljal skozi pustinjo, dal izredno dober nasvet glede organizacije.d (2. Mojzesova 2:15–22; 18:5–27; 4. Mojzesova 10:29) Ali tudi članom Božjega Izraela podobno pomaga kdo, ki sicer ni njihov maziljeni sočlan? Pač, podpira jih »velika množica« ‚drugih ovc‘, ki se je na prizorišču pojavila v teh zadnjih dneh. (Razodetje 7:9; Janez 10:16; Izaija 61:5) Jezus je napovedal, da bodo te »ovce« prijazno in ljubeznivo podpirale njegove maziljene brate. Dejal je: »Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen sem bil, in dali ste mi piti; tujec sem bil, in vzeli ste me pod streho; nag, in oblekli ste me; bolan, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. [. . .] Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« (Matevž 25:35–40)

17. Kako so tudi maziljenci doživeli nekaj podobnega kot Elija na Horebu?

¹⁷ Nadalje je Božji Izrael doživel nekaj podobnega kot Elija na gori Horeb.e Podobno kot Elija, takrat ko je moral bežati pred kraljico Jezabelo, je tudi prestrašeni maziljeni ostanek mislil, da se bo njegovo delo končalo s koncem prve svetovne vojne. Potem pa se je, spet podobno kot Elija, soočil z Jehovom, ki je prišel sodit organizacije, ki so trdile, da so ‚Božja hiša‘. (1. Petrov 4:17; Malahija 3:1–3) Jehova je takrat tako imenovano krščanstvo našel v bednem stanju, maziljeni ostanek pa spoznal za »zvestega in preudarnega sužnja« in ga postavil nad vsem Jezusovim zemeljskim premoženjem. (Matevž 24:45–47, NW) Na Horebu je Elija zaslišal »tih in mil glas«. Izkazalo se je, da mu je govoril Jehova, ki mu je dal še več dela. V mirnem povojnem obdobju so tudi zvesti maziljeni Jehovovi služabniki slišali njegov glas, le da z biblijskih strani. In tudi oni so dojeli, da imajo nalogo, ki jo morajo še izpolniti. (1. kraljev 19:4, 9–18; Razodetje 11:7–13)

18. Kako se je po Božjem Izraelu izjemno izkazala Jehovova moč?

¹⁸ In končno, ali se je tudi po Božjem Izraelu kako izjemno izkazala Jehovova moč? Po Jezusovi smrti so apostoli naredili veliko čudežev, toda sčasoma so ti prenehali. (1. Korinčanom 13:8–13) Tako danes ne vidimo dobesednih čudežev. Toda Jezus je svojim sledilcem še rekel: »Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja od teh.« (Janez 14:12) To se je prvič spolnilo v prvem stoletju, ko so Jezusovi učenci oznanjevali dobro novico po celotnem rimskem imperiju. (Rimljanom 10:18) Danes pa se opravlja še večje delo, saj maziljeni ostanek vodi oznanjevanje dobre novice »po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje«. (Matevž 24:14) In s kakšnim rezultatom? Dvajseto stoletje je priča zbiranju največjega števila posvečenih zvestih Jehovovih služabnikov v vsej zgodovini. (Razodetje 5:9, 10; 7:9, 10) Kako veličasten dokaz Jehovove moči! (Izaija 60:22)

Jezusovi bratje pridejo v slavi

19. Kdaj se skupaj z Jezusom pojavijo v slavi tudi njegovi maziljeni bratje?

¹⁹ Ko ostanek Jezusovih maziljenih bratov dokonča svojo zemeljsko pot, je skupaj z Jezusom oslavljen. (Rimljanom 2:6, 7; 1. Korinčanom 15:53; 1. Tesaloničanom 4:14, 17) Tako vsi ti bratje postanejo nesmrtni kralji in duhovniki v nebeškem kraljestvu. In v prihodnosti bodo skupaj z Jezusom ‚pasli [narode] z železno palico in jih drobili kakor lončeno posodo‘. (Razodetje 2:27, EI; 20:4–6; Psalm 110:2, 5, 6) Skupaj z Jezusom bodo sedli na prestole in sodili »dvanajstere rodove Izraelove«. (Matevž 19:28) Zdihujoče stvarstvo že željno pričakuje te dogodke, ki so del »razodetja sinov Božjih«. (Rimljanom 8:19–21; 2. Tesaloničanom 1:6–8)

20. a) Vero v kakšne obete je Petru okrepilo spremenjenje? b) Kako spremenjenje krepi današnje kristjane?

²⁰ Pavel je o Jezusovem razodetju med ‚veliko stisko‘ takole pisal: »Prišel [bo], da se poveliča v svojih svetih in pokaže svoj sijaj v vseh, ki so verovali.« (Matevž 24:21; 2. Tesaloničanom 1:10, EI) Pred Petrom, Jakobom, Janezom in vsemi drugimi z duhom maziljenimi kristjani so zares veličastni obeti! Spremenjenje je Petru okrepilo vero. Prav gotovo pa se tudi nam, ko beremo o tem, krepita vera in zaupanje, da bo Jezus kmalu ‚povrnil vsakemu po delu njegovem‘. Zvesti maziljeni kristjani, ki še živijo, so tako še trdneje prepričani, da bodo oslavljeni z Jezusom. Drugim ovcam pa se vera krepi v spoznanju, da jih bo Jezus ob koncu te hudobne stvarnosti rešil v sijajen novi svet. (Razodetje 7:14) Kakšna spodbuda, da ostanemo trdni do konca! Toda to videnje nas lahko nauči še več, kot bomo videli v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Kdo se je ob spremenjenju pojavil ob Jezusu?

◻ Kako se je s spremenjenjem okrepila vera apostolom?

◻ Koga sta ob spremenjenju predstavljala Mojzes in Elija, ko sta se »v slavi« pojavila ob Jezusu?

◻ Katere vzporednice so med Mojzesom in Elijem ter Božjim Izraelom?

[Slika na strani 10]

S spremenjenjem se je okrepila vera kristjanom v preteklosti pa tudi danes