Kot krščeni kristjani si prizadevajmo za predanost Bogu

»Ti pa, Božji človek,[si] prizadevaj za pravičnost, predanost Bogu.« (1. Tim. 6:11, NS)

 1. Kako bi odgovoril na vprašanje ‚Kateri dan je najpomembnejši v tvojem življenju‘? Zakaj tako odgovarjaš?

KATERI dan je v tvojem življenju najpomembnejši? Če si krščena Jehovina priča, boš gotovo odgovoril: ‚Tisti dan, ko sem se krstil!‘ Vsekakor, krst je najpomembnejši korak v tvojem življenju. Krst je vidni simbol popolne predanosti Jehovi, da bi delali njegovo voljo. S krstom si bil postavljen za služabnika Jehove, Najvišjega Boga.

 2. a) S čim se lahko ponazori, da krst ni zadnji korak na tvoji krščanski poti? b) Katere pomembne predhodne korake si naredil, preden si se dal krstiti?

² Ali pa je krst zadnji korak na tvoji krščanski poti? Nikakor ne! Naj ponazorimo: V mnogih državah poročni obred zaznamuje konec načrtovanja in pripravljanja (in običajno tudi dvorjenja). Obenem pa zaznamuje tudi začetek skupnega življenja zakonskega para. Podobno je tudi tvoj krst vrhunec priprav med katerimi si naredil številne uvodne korake. Pridobil si si spoznanje o Bogu in Kristusu. (Jan. 17:3) Pričel si verovati v Jehovo kot pravega Boga in v Kristusa kot svojega rešitelja, pa tudi v Biblijo kot Božjo besedo. (Ap. d. 4:12; 1. Tes. 2:13; Hebr. 11:6) Takšno vero si dokazal tako, da si se pokesal za svoje prejšnje ravnanje in se spreobrnil na pot pravičnosti. (Ap. d. 3:19) Nato si se odločil, da se predaš Jehovi, da bi spolnjeval njegovo voljo. (Mat. 16:24) Nazadnje pa si se dal še krstiti. (Mat. 28:19, 20)

 3. a) Kako lahko dokažemo, da je naš krst označil začetek življenja, predanega Jehovini sveti službi? b) Kakšna vprašanja se porajajo in zakaj bi nas morali odgovori iskreno zanimati?

³ Tvoj krst pa ni konec, ampak začetek življenja, predanega Jehovini sveti službi. Neki biblijski učenjak je pripomnil, da krščansko življenje ne sme biti podobno ‚uvodnemu krču, ki bi mu sledila kronična nedelavnost‘. Kako lahko potemtakem dokažeš, da tvoj krst ni bil zgolj ‚uvodni krč‘? Tako, da boš vse življenje predan Bogu. Kaj predanost Bogu ali pobožnost sploh je? Zakaj si moramo zanjo prizadevati? Kako bi jo lahko v našem življenju celostno razvijali? Odgovori na ta vprašanja bi nas morali iskreno zanimati, saj moramo biti znani po ‚pobožnih delih‘, če hočemo preživeti bližajoči se dan Jehovine sodbe. (2. Pet. 3:11, 12)

Kaj pomeni predanost Bogu

 4. Kaj je Pavel svetoval Timoteju in kaj vse je Timotej takrat že delal in kakšen je bil?

⁴ Nekako med letom 61 in 64 našega štetja je apostol Pavel pisal svoje prvo navdihnjeno pismo krščanskemu učencu Timoteju. Najprej je Pavel opisal nevarnosti, v katere lahko pripelje ljubezen do denarja, nato pa je napisal: »Ti pa, Božji človek, beži od tega. Prizadevaj [si] za ... predanost Bogu.« (1. Tim. 6:9–11, NS) Zanimivo je, da je Timotej takrat verjetno bil star kakih trideset let. Z apostolom Pavlom je že veliko prepotoval, poleg tega pa je bil pooblaščen za postavljanje starešin in pomočnikov po skupščinah. (Ap. d. 16:3; 1. Tim. 5:22) Kljub temu pa je Pavel temu predanemu in krščenemu, zrelemu kristjanu svetoval, naj si prizadeva za predanost Bogu.

 5. Kaj pomeni izraz »predanost Bogu«?

⁵ Kaj je Pavel mislil z izrazom »predanost Bogu«? Izvirno grško besedo (eusebeia) bi lahko dobesedno prevedli z »zelo spoštovan«. O njenem pomenu pa beremo: »Eusebeia se v sodobnih vkleskih občasno pojavlja v smislu, ki govori o verski predanosti neke osebe, ... toda njen splošnejši pomen v grščini, ki so jo govorili za časa Rimljanov, je ‚lojalnost‘ ... Za kristjane je eusebeia najvišja vrsta predanosti Bogu.« (Nigel Turner, Krščanske besede [Christian Words]) Izraz »predanost Bogu«, kot se uporablja v Bibliji, se nanaša na spoštovanje ali predanost, povezano z osebno lojalnostjo Bogu Jehovi.

 6. Kako kristjan dokazuje svojo predanost Bogu?

⁶ Vendar pa ta predanost Bogu ni zgolj neka želja po čaščenju. Enako kot je »vera brez del mrtva«, mora tudi predanost Bogu v človekovem življenju priti do izraza. (Jak. 2:26) William Barclay je v Besedišču Nove zaveze (New Testament Words) zapisal: »[Eusebeia in njej sorodne besede] ne izražajo le strahospoštovanja ali spoštovanja, ampak so povezane s čaščenjem, ki ustreza temu strahospoštovanju in pa z življenjem, povezanim z dejavno poslušnostjo, ki ustreza temu spoštovanju.« Eusebeia se nadalje opredeljuje kot »zelo smotrno zavedanje Boga v vsakem vidiku življenja«. (Michael Green, Petrova druga splošna poslanica in Judova splošna poslanica [The second Epistle General of Peter and the General Epistle of Jude]) Kristjani moramo torej z načinom življenja dokazati svojo privrženost Jehovi. (1. Tim. 2:2; 2. Pet. 3:11)

Potrebno je vztrajno naprezanje

 7. Kaj je mislil Pavel, ko je krščenega Timoteja spodbujal, naj si »prizadeva« za predanost Bogu?

⁷ Kaj pa je potrebno za razvijanje in dokazovanje predanosti Bogu? Je krst sam po sebi že dovolj? Spomni se, da se je Timoteja, čeprav je bil krščen, spodbujalo, naj si »prizadeva za«.a (1. Tim. 6:11) Očitno Pavel ni mislil, da učenec Timotej ni predan Bogu. Ne, poudaril je, da si mora iskreno in goreče stalno prizadevati za predanost Bogu. (Primerjaj Fil. 3:14.) Jasno je, da to prizadevanje traja vse življenje. Kot vsi krščeni kristjani bi tudi Timotej moral napredovati v dokazovanju predanosti Bogu.

 8. Kako je Peter prikazal, da se mora predan, krščen kristjan vztrajno naprezati v prizadevanju za predanost Bogu?

⁸ Predani, krščeni kristjani se morajo vztrajno naprezati, da bi si prizadevali za predanost Bogu. Apostol Peter je krščenim kristjanom, ki so upali, da bodo ‚deležni Božje narave‘, takole pisal: »Prav zato skušajte vneto razvijati iz vere [pridati veri, NS] krepost, iz kreposti spoznanje, iz spoznanja samoobvladanje iz samoobvladanja potrpežljivost, iz potrpežljivosti pobožnost (predanost Bogu, NS).« (2. Pet. 1:4–6, EI) Očitno je za to, da bi se dali krstiti, potrebna določena mera vere. Toda po krstu ne smemo popustiti in se zadovoljiti s tem, da smo samo na zunaj kristjani. Medtem ko napredujemo v krščanskem načinu življenja, moramo še naprej razvijati tudi druge odlične lastnosti, tudi predanost Bogu ali pobožnost, ki jo lahko pridamo naši veri. Peter je rekel, da se moramo za ta del iskreno naprezati.

 9. a) Kako grška beseda za »pridati« ponazori, kolikšen trud je potreben za razvijanje predanosti Bogu? b) K čemu nas spodbuja Peter?

⁹ Grška beseda, ki jo je Peter uporabil za »pridati« (epikoregeo), ima zanimivo ozadje in ponazarja, da je potreben določen trud. Izhaja iz samostalnika (koregos), ki dobesedno pomeni »pokrovitelj zbora«.b Nanaša pa se na nekoga, ki je plačal vse stroške šolanja in sodelovanja zbora ali igralske skupine pri neki odrski uprizoritvi. Taki ljudje so to delali prostovoljno, iz ljubezni do svojega mesta in so stroške plačali iz lastnega žepa. Bili so ponosni, ker so lahko radodarno trošili svoja sredstva, da bi bilo vse nared za veličastno predstavo. Beseda je prerasla v pomen »pridati, obilno priskrbeti«. (Primerjaj 2. Pet. 1:11, EI.) Peter nas torej spodbuja, da se, namesto z neznatno mero predanosti Bogu, oskrbimo z največjo možno mero te dragocene lastnosti.

10., 11. a) Zakaj je za razvijanje in pokazovanje predanosti Bogu potreben trud? b) Kako lahko v tem boju zmagamo?

¹⁰ Zakaj pa je za razvijanje in pokazovanje predanosti Bogu potreben tolikšen napor? Med drugim se moramo boriti proti padlemu mesu. Življenjska pot dejavne poslušnosti Bogu ni lahka, saj je »mišljenje človeškega srca hudobno od njegove mladosti«. (1. Mojz. 8:21, EI; Rim. 7:21–23) »Sicer pa bodo preganjani vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu,« je zapisal apostol Pavel. (2. Tim. 3:12, EI) Res je, kristjani, ki želijo živeti tako kot ugaja Bogu, se morajo razlikovati od sveta. Svet ima drugačna merila in drugačne cilje. Jezus je opozoril, da nas brezbožni svet zato sovraži. (Jan. 15:19; 1. Pet. 4:4)

¹¹ Kljub temu pa lahko v tem boju zmagamo, saj Jehova »zna pobožne rešiti iz preizkušnje«. (2. Pet. 2:9) Seveda pa moramo mi narediti svoje, tako da si prizadevamo za predanost Bogu.

Razvijati predanost Bogu

12. Kako je Peter naznanil, kaj je potrebno, da bi lahko predanost Bogu razvijali v čimvečji meri?

¹² Kako lahko potem v kar največji meri razvijaš to predanost Bogu? V 2. Petrovem pismu 1:5, 6 je apostol pri naštevanju lastnosti, ki jih moramo pridati naši veri, spoznanje uvrstil pred predanost Bogu. Pred tem je v istem poglavju pisal: »Njegova Božja moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost.« (2. Pet. 1:3, EI) Peter je tako povezal predanost Bogu z natančnim spoznanjem o Jehovi.

13. Zakaj je za razvijanje predanosti Bogu nujno potrebno natančno spoznanje?

¹³ Pravzaprav je brez natančnega spoznanja nemogoče razvijati predanost Bogu. Zakaj? Spomni se, da predanost Bogu pomeni, da smo osebno predani Jehovi in da lahko to dokažemo z načinom življenja. Za ta del je nujno potrebno natančno spoznanje, saj ga moramo osebno, intimno spoznati, se temeljito seznaniti z njegovimi lastnostmi in potmi. To pa še ni vse: truditi se moramo, da ga posnemamo. (Ef. 5:1) Bolj ko napredujemo v spoznavanju Jehove in v odražanju njegovih poti in lastnosti v našem življenju, bolj ga bomo spoznali. (2. Kor. 3:18; primerjaj 1. Jan. 2:3–6) To pa bo zopet povzročilo, da bomo močneje cenili dragocene Jehovine lastnosti, pa tudi bolj mu bomo predani.

14. Kaj bi moralo biti vključeno v naše preučevanje, da bi si pridobili natančno spoznanje in zakaj?

¹⁴ Kako si pridobiš to natančno spoznanje? Nobene bližnjice ni. Če si hočemo pridobiti natančno spoznanje moramo marljivo preučevati Božjo besedo in biblijsko čtivo. Sestavni del takega preučevanja naj bi bil redni program branja Biblije, kakršen je naveden v navodilih za Teokratično šolo oznanjevanja. (Ps. 1:2) Biblija je Jehovino darilo, zato naše osebno preučevanje Biblije odraža cenjenje tega darila. Ali se iz tvojega preučevanja Biblije lahko vidi, kako globoko ceniš Jehovine duhovne priprave? (Ps. 119:97)

15., 16. a) Kaj nam lahko pomaga razviti duhovni apetit za osebni biblijski študij? b) Kako bi morali brati Božjo besedo, če želimo, da bi nam osebni študij Biblije pomagal razvijati predanost bogu?

¹⁵ Seveda nekaterim branje in preučevanje dela preglavice. Toda če se boš trudil, boš sčasoma razvil duhovni tek po osebnem preučevanju Biblije. (1. Pet. 2:2) Tvoje srce te bo navedlo, da boš želel o Jehovi izvedeti čimveč, če boš s cenjenjem razmišljal, kaj je naredil, kaj dela in kaj bo še naredil v tvojo korist. (Ps. 25:4)

¹⁶ Toda če želiš, da bi se to osebno preučevanje Biblije kaj poznalo pri razvijanju predanosti Bogu, tedaj naj ti ne bo pred očmi le cilj, da samo pregledaš določeno gradivo ali da svoj um napolniš s podatki. Zato si moraš pri branju Biblije vzeti čas, da o prebranem gradivu razmisliš in si postaviš takale vprašanja: ‚Kaj se iz tega naučim o Jehovinih blagih lastnostih in poteh? Kako bi lahko v teh ozirih bil čimbolj podoben Jehovi?‘

17. a) Kaj se o Jehovinem usmiljenju naučimo iz Ozejeve knjige? b) Kako bi moralo na nas vplivati razmišljanje o Jehovinem usmiljenju?

¹⁷ Poglejmo si primer. Pred nekaj časa smo pri branju Biblije v Teokratični šoli oznanjevanja obravnavali Ozejevo knjigo. Potem ko si prebral to biblijsko knjigo, si se lahko vprašal: ‚Kaj sem se iz te knjige naučil o Jehovi kot osebi, o njegovih lastnostih in poteh?‘ Iz tega, kako so jo uporabljali poznejši biblijski pisci lahko sklepamo, da se lahko iz Ozejeve knjige mnogo naučimo o Jehovinem usmiljenju. (Primerjaj Mat. 9:13 z Oz. 6:6; Rim. 9:22–26 z Oz. 1:10 in 2:21–23.) Ozejevo ravnanje z njegovo ženo Gomero je ponazarjalo Jehovino pripravljenost, da se usmili Izraela. (Oz. 1:2; 3:1–5) Jehova je ‚govoril srcu Izraelcev‘, čeprav so prelivali kri, kradli, nečistovali in malikovali. (Oz. 2:13, 14; 4:2) Jehova jim ni bil dolžan izkazati te milosti, ampak je bil to pripravljen storiti »prostovoljno«, če bi se Izraelci iskreno pokesali za svoje grehe. (Oz. 14:4; primerjaj Oz. 3:3.) Tako premišljevanje o Jehovinem izrednem usmiljenju ti bo seglo v srce in te še bolj zbližalo z njim.

18. Kaj bi se lahko vprašali po premišljevanju o Jehovinem usmiljenju, ki ga poudarja Ozej?

¹⁸ Potrebno pa je še nekaj. »Srečni so usmiljeni, ker jim bo izkazana milost,« je rekel Jezus. (Mat. 5:7, NS) Zato se po premišljevanju o Jehovinem usmiljenju, ki je poudarjeno v Ozejevi knjigi, vprašaj: ‚Kako bi lahko pri ravnanju z drugimi bolje posnemal Jehovino usmiljenje? Ali sem bratu ali sestri, ki sta grešila proti meni ali pa sta me užalila, pripravljen »širokosrčno« odpustiti?‘ (Rim. 12:8; Ef. 4:32) Če v skupščini služiš kot starešina, bi se lahko vprašal: ‚Kako bi lahko pri obravnavanju pravnih zadev bolje posnemal Jehovo, ki je »pripravljen odpustiti«, še zlasti, če se prestopnik iskreno kesa?‘ (Ps. 86:5; Preg. 28:13) ‚Kaj bi moralo biti osnova za večje usmiljenje?‘ (Primerjaj Oz. 5:4 in 7:14.)

19., 20. a) K čemu bo prispeval temeljit biblijski študij? b) Kdo nam še lahko pomaga pri razvijanju predanosti Bogu in o čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Kako zelo se izplača naš osebni študij Biblije, če je tako temeljit! Tvoje srce bo preplavilo cenjenje Jehovinih dragocenih lastnosti. Z njim se boš še bolj zbližal, če se boš v svojem življenju neprestano trudil posnemati te lastnosti. Na ta način si boš kot predan, krščen Jehovin služabnik prizadeval za predanost Bogu. (1. Tim. 6:11)

²⁰ Pri razvijanju te dragocene lastnosti nam lahko pomaga tudi Jezus Kristus, popolni zgled predanosti Bogu. Kako ti bo posnemanje Jezusovega zgleda pomagalo pri razvijanju in dokazovanju predanosti Bogu? V naslednjem članku bomo obravnavali to in druga podobna vprašanja.

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovoril

◻ Zakaj krst ni zadnji korak, ki ga moraš narediti na svoji krščanski poti?

◻ Kaj pomeni »predanost Bogu« in kako jo lahko dokažeš?

◻ Zakaj so za razvijanje predanosti Bogu potrebni vztrajni napori?

◻ Kako bi lahko predanost Bogu razvijal v čimvečji meri?