Kaj pomeni ljubiti Boga
PRED približno šest tisoč leti se je rodil prvi človeški dojenček. Njegova mati, Eva, je po rojstvu dejala: »Dobila sem človeka po Gospodu [z Jehovovo pomočjo, NW].« (1. Mojzesova 4:1, EI) Njena izjava razkriva, da sta se Eva in soprog Adam – čeprav zaradi upora že obsojena na smrt – še vedno zavedala Jehovovega božanstva. Kasneje sta dobila drugega sina. Fanta sta poimenovala Kajn in Abel.
Sinova sta se med odraščanjem že samo z raziskovanjem stvarstva nedvomno veliko naučila o Jehovovi ljubezni. V naravi sta se veselila čudovitih barv ter raznolikosti živalstva in rastlinstva. Bog jima ni le dal življenja, ampak tudi zmožnost, da v njem uživata.
Izvedela sta, da sta njuna starša bila ustvarjena kot popolna in da je Jehova prvotno nameraval, da bi ljudje živeli večno. Adam in Eva sta jima verjetno opisovala čudoviti edenski vrt in jima mogla nekako razložiti, zakaj sta bila izgnana iz takega rajskega doma. Kajn in Abel sta se morda zavedala tudi božanske prerokbe, o kateri poroča Prva Mojzesova knjiga 3:15. Jehova je z njo povedal, da namerava v določenem času stvari urediti v korist tistih, ki ga ljubijo in dokazujejo, da so mu zvestovdani.
Učenje o Jehovu in njegovih vrlinah je v Kajnu in Abelu moralo vzbuditi željo po Božji naklonjenosti. Zato sta Mu darovala daritvi in se mu s tem približala. Biblija poroča: »Zgodi se pa čez mnogo dni, da prinese Kajn daritev od sadu zemeljskega GOSPODU [Jehovu, NW]. In tudi Abel prinese od prvencev črede svoje in od njih tolšče.« (1. Mojzesova 4:3, 4)
Njuna želja po Božji naklonjenosti je postavila temelj njunemu odnosu z Bogom. Kajn je končal v uporu proti Bogu, Abela pa je še naprej vzgibavala pristna ljubezen do Boga. Abel takega odnosa z Bogom nikoli ne bi razvil, če si prej ne bi pridobil znanja o Jehovovi osebnosti in njegovih namenih.
Tudi vi lahko spoznate Jehova. Iz Biblije lahko denimo izveste, da je Bog resnična oseba, ne le neživa sila, ki bi stvari ustvarjala zgolj po naključju. (Primerjaj Janez 7:28; Hebrejcem 9:24; Razodetje 4:11.) Biblija tudi uči, da je Jehova »Bog [. . .] poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti [srčni dobroti, NW] in resnici«. (2. Mojzesova 34:6)
»Pokorščina je boljša nego daritev«
Kot prikazuje poročilo o Kajnu in Abelu, imeti spoznanje o Bogu in željo po tesnem odnosu z njim še ne zadošča. Resda sta se brata z daritvama Bogu približala. Vendar se je ,GOSPOD [Jehova, NW] ozrl na Abela in na daritev njegovo; a na Kajna in na daritev njegovo se ni ozrl. In raztogotil se je Kajn silno in upadlo je obličje njegovo‘. (1. Mojzesova 4:3–5)
Zakaj je Jehova zavrnil Kajnovo žrtev? Ali je bilo kaj narobe s kvaliteto daritve? Ali je bil Jehova užaljen, ker mu je Kajn daroval »od sadu zemeljskega« in ne živalskih žrtev? Ni nujno. Bog je kasneje od mnogih častilcev rad sprejemal daritve žitaric in drugih zemeljskih plodov. (3. Mojzesova 2:1–16) Torej je bilo očitno nekaj narobe s Kajnovim srcem. Jehova je njegovo srce lahko prebral in Kajna posvaril: »Zakaj si se raztogotil in zakaj je upadlo obličje tvoje? Ne bode li ti, če dobro delaš [se obrneš k dobremu, NW], povišanja? če pa ne delaš dobrega [se ne obrneš k dobremu, NW], preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo.« (1. Mojzesova 4:6, 7)
Pristno ljubiti Boga pomeni več kot le darovati žrtve. Prav zato je Jehova spodbudil Kajna, naj ,se obrne k dobremu‘ (NW). Bog je želel poslušnost. Takšna poslušnost Bogu bi Kajnu pomagala razviti dober temelj za ljubeč odnos s Stvarnikom. Biblija s temi besedami poudarja vrednost poslušnosti: »Ali so GOSPODU [Jehovu, NW] toliko v veselje žgalne in klalne daritve, kakor da se posluša glas GOSPODOV [Jehovov, NW]? Glej, pokorščina je boljša nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov.« (1. Samuelova 15:22)
To predstavo so kasneje dobro potrdile besede v Prvem Janezovem listu 5:3: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« Za to, da kažemo ljubezen do Jehova, ni boljšega načina od tega, da se podrejamo njegovi avtoriteti. To pomeni, da smo poslušni biblijskim moralnim zakonom. (1. Korinčanom 6:9, 10) Pomeni, da ljubimo dobro in sovražimo hudo. (Psalm 97:10; 101:3; Pregovori 8:13)
Pomemben izraz ljubezni do Boga je naša ljubezen do bližnjega. Biblija nam pove: »Ako kdo pravi: Boga ljubim, pa sovraži brata svojega, je lažnik; kdor namreč ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« (1. Janezov 4:20)
Zaupnost z Bogom je mogoča
Kdo bi lahko rekel: ,Častim Jehova. Ubogam njegove zakone. S soljudmi sem pošten. Vse to delam. Kljub temu ne čutim, da bi bil Bogu ravno blizu. Do njega ne čutim močne ljubezni in to mi zbuja občutek krivde.‘ Nekateri morda menijo, da niso vredni, da bi si z Jehovom pridobili tak zaupen odnos.
Neki kristjan je po skoraj 37 letih službe, posvečene Jehovu, zapisal: »V življenju sem velikokrat mislil, da Jehovu služim bolj mehanično, da moje srce sploh ni bilo v tem. Vedel pa sem, da je prav služiti Jehovu, in si ne bi dovolil odnehati. Vendar sem se vsakič, ko sem bral o kom, ki je rekel/-la, da je njegovo ali njeno ,srce polno ljubezni do Jehova‘, spraševal: ,Kaj je z mano narobe, ker tako nikoli ne čutim?‘ « Kako lahko dosežemo zaupnost z Bogom?
Ko imate nekoga resnično radi, o njem pogosto razmišljate. Močno si želite biti blizu njega, ker vam je mar zanj. Večkrat ko ga vidite, se z njim pogovarjate in mislite nanj, bolj ga ljubite. To načelo velja tudi, ko gojite ljubezen do Boga.
Navdihnjeni pisec pravi v Psalmu 77:12: »Premišljal bom vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.« Poglobljeno razmišljanje je zelo pomembno pri negovanju ljubezni do Boga. To je še posebej res ob dejstvu, da je on neviden. Toda bolj ko boste o njem razmišljali, bolj vam bo postajal resničen. Samo tako – ker je za vas resničen – lahko z njim razvijete prisrčen in ljubeč odnos.
Koliko boste nagnjeni k poglobljenemu razmišljanju o Jehovovih poteh in ravnanju, bo odvisno od tega, kako pogosto ga boste poslušali. Poslušate pa ga lahko z rednim branjem in preučevanjem njegove Besede, Biblije. Psalmist govori o srečnem možu, čigar »veselje [. . .] je v postavi GOSPODOVI [Jehovovi, NW] in postavo njegovo premišljuje noč in dan«. (Psalm 1:1, 2)
Naslednji pomembni dejavnik je molitev. Zato nas Biblija kar naprej priganja, naj molimo – »ob vsaki priložnosti«, ,se posvetimo molitvi‘, ,vztrajamo v molitvi‘ in ,neprenehoma molimo‘. (Efežanom 6:18; 1. Korinčanom 7:5; Rimljanom 12:12; 1. Tesaloničanom 5:17; vse v EI) Naše nenehne molitve nas bodo Jehovu prikupile in zagotovilo, da posluša, nas bo z njim zbližalo. Psalmist je to potrdil z izjavo: »Ljubim GOSPODA [Jehova, NW], ker sliši glas moj, molitve moje. Ker je uho svoje nagnil k meni, zatorej ga bom klical vse svoje dni.« (Psalm 116:1, 2)
Posnemati Boga ljubezni
Jehova je do nas dober. Kot Stvarnik vesolja mora prav gotovo misliti na mnogo stvari in skrbeti zanje. Biblija nam pove, da mu je – veličastnemu kot je – še vedno mar za človeška stvarjenja. On nas ima rad. (1. Petrov 5:6, 7) Psalmist to potrjuje z besedami: »O Jehova, Gospod naš, kako veličastno je ime tvoje na vsej zemlji, ki si odel s slavo svojo nebesa! Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« (Psalm 8:1, 3, 4)
Kako to, da Jehova smrtnike še ohranja v mislih? Biblija odgovarja: »V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živeli po njem. V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temuč da je on ljubil nas in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1. Janezov 4:9, 10)
Kako je ta spravna žrtev največji dokaz Božje ljubezni? Razmislimo o tem, kaj se je zgodilo v edenskem vrtu. Adam in Eva sta se morala odločiti, ali naj se podredita Jehovovemu zakonu, z obetom na popolno večno življenje, ali pa se Jehovu upreta, s smrtnimi posledicami. Odločila sta se za upor. (1. Mojzesova 3:1–6) S tem sta obsodila na smrt tudi vse človeštvo. (Rimljanom 5:12) Drznila sta si oropati nas možnosti, da bi se sami odločali. Nihče od nas pri tem ni imel besede.
Jehova pa je smrtnike kljub vsemu ljubeče ohranil v mislih, priznavajoč njihove težavne okoliščine. Po žrtveni smrti svojega Sina Jezusa Kristusa nam je priskrbel pravni temelj za to, da se vsak sam odloči za življenje ali smrt, poslušnost ali upor. (Janez 3:16) Tako je, kakor bi nam Jehova podelil lastni dan na sodišču – možnost, da se tako rekoč vrnemo v Eden in se sami odločimo. To je doslej največji izraz ljubezni.
Zamislite si, kakšno bolečino je trpel Jehova, ko je gledal svojega prvorojenca, kako ga žalijo, mučijo in ga kot zločinca pribijajo na kol. In Bog je vse to prenašal za nas. Zavest, da nas je Jehova sam prvi ljubil, bi nas morala enako vzgibati, da bi ga ljubili, in nas spodbosti, da bi ga iskali. (Jakob 1:17; 1. Janezov 4:19) Biblija nas vabi, naj ,iščemo GOSPODA [Jehova, NW] in moči njegove, iščemo vedno njegovega obličja. Spominjajmo se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.‘ (Psalm 105:4, 5)
Biti osebno navezan na Boga in imeti z njim ljubeč odnos ter biti njegov prijatelj ni nerealno. To se dá doseči. Res je, da ljubezni do Boga ne moremo strogo enačiti s človeškimi odnosi. Ljubezen, ki jo čutimo do zakonca, staršev, bratov in sester, otrok oziroma prijateljev, se razlikuje od ljubezni do Boga. (Matevž 10:37; 19:29) Ljubiti Jehova všteva našo vdanost, čaščenje in brezpogojno posvetitev njemu. (5. Mojzesova 4:24) Tega ne zajema noben drug odnos. Kljub temu lahko spoštljivo, s strahospoštovanjem, do Boga razvijemo močna in globoka čustva. (Psalm 89:7)
Navzlic temu, da ste kot Kajn in Abel nepopolni, imate zmožnost, da do svojega Stvarnika razvijete ljubezen. Kajn je izbral, se pridružil Satanu in postal prvi človeški morilec. (1. Janezov 3:12) Nasprotno pa se bo Jehova spominjal Abela kot človeka vere in pravičnosti ter ga v bližajočem se raju nagradil z življenjem. (Hebrejcem 11:4)
Izbiro imate tudi vi. Boga lahko z njegovim duhom in njegovo Besedo resnično vzljubite »z vsem srcem in vso dušo in vso močjo«. (5. Mojzesova 6:5, EI) Jehova pa vas bo v zameno še naprej ljubil, kajti on je »plačevalec tistim, ki ga [iskreno, NW] iščejo«. (Hebrejcem 11:6)
[Slika na strani 7]
Abelova žrtev je bila Bogu sprejemljiva